Tiskane izdaje
Kot smo na Delu že poročali, so sodniki Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so aprila lani sklenili, da sta generala Gotovina in Markač sodelovala v združeni zločinski organizaciji, katere cilj je bilo med in po operaciji Nevihta avgusta 1995 prisilno in trajno odstraniti srbsko prebivalstvo z okupiranega območja na Hrvaškem. Generala so spoznali za kriva v več točkah obtožnice: v prvi točki, pregon kot zločin proti človeštvu; v drugi točki, deportacija kot zločin proti človeštvu; v četrti točki, kraja zasebne in javne lastnine kot kršenje pravil vojskovanja; v peti točki, uničevanje kot kršenje pravil vojskovanja; v šesti točki, umori kot zločin proti človeštvu; v sedmi točki, umori kot kršenje pravil vojskovanja; v osmi točki, nehumana dejanja kot zločin proti človeštvu; in v deveti točki, okrutno ravnanje kot kršenje pravil vojskovanja. Sodišče ju ni spoznalo za kriva v tretji točki obtožnice, ki ju je bremenila prisilnega preseljevanja kot zločina proti človeštvu.
Generalu Gotovini so izrekli 24-letno zaporno kazen, generalu Markaču pa 18-letno. Haaško sodišče je generala Ivana Čermaka istega dne oprostilo vseh točk obtožnice in predlagalo, da ga nemudoma izpustijo na prostost.
Oba generala sta se na razsodbo sicer pritožila. Po njunih trditvah so bili napadi hrvaške vojske na mesta, ki so jih zasedli srbski uporniki, namreč legitimni, poleg tega pa »zločinskega načrta« za izgon srbskih prebivalcev ni bilo, saj je prišlo do njihove evakuacije zaradi ukaza srbske strani.
Tožilstvo je v danes objavljenem odgovoru na njuno pritožbo zapisalo, da bi generala lahko obsodili neglede na argumente pritožbe. »Četudi je prvostopenjski sodni svet naredil napako pri ugotovitvah o topniških napadih in članstvu v združeni zločinski organizaciji, bi morali Gotovino obsoditi zaradi pomoči pri pregonu, deportaciji, ubojih, uničevanja in ropanju ter drugih nečloveških dejanjih in okrutnemu ravnanju«, je po poročanju hrvaških medijev zapisalo tožilstvo.
Kot je še dodalo, je prvostopenjski sodni svet ugotovil, da je bil primarni in neposredni vzrok množičnega bega več kot 20.000 srbskih civilistov iz Krajine strah, izzvan s topniškimi napadi med operacijo Nevihta. Tožilstvo je tudi spomnilo, da sta hrvaška vojska in posebna policija izvajali deportacije, pri čemer sta uživali podporo tedanjega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana in ostalih vidnejših članov vlade.
»Gotovina je vedel, da je bil namen napadov izgnati Srbe, in da bo do zločinov deportacije in pregona najverjetneje prišlo ter da bodo prav njegova dejanja pri teh zločinih pomagala,« je zapisalo tožilstvo. »Kljub temu je Gotovina sodeloval pri načrtovanju topniških napadov in izrecno ukazal napad hrvaške vojske na mesta. Tako so dobila njegova dejanja pomemben vpliv na zločine pregona in deportacije,« so dodali. Argumenti tožilstva za zavrnitev pritožbe v primeru Markača so podobni.
Končna razsodba v primeru hrvaških generalov bo po poročanju tamkajšnjih medijev sicer znana konec leta ali najpozneje spomladi prihodnje leto.
