Tiskane izdaje
Zagreb – Zdaj je tudi uradno. Vladimir Šeks in Jadranka Kosor, ugledna in dolgoletna člana HDZ, nista več podpredsednika sabora, ampak le »navadna« poslanca. Poslanci HDZ so v saboru za njuno razrešitev (Šeks je odstop ponudil sam, odstop Kosorjeve pa je zahtevalo predsedstvo HDZ) glasovali enotno.
Nekdanja premierka Jadranka Kosor je odšla na robu joka, eden najuglednejših članov HDZ, nekoč tesni sodelavec Franja Tuđmana, nenehno v vrhu HDZ, Vladimir Šeks, ki je v saboru že od leta 1990, pa z obilico cinizma.
Še prej pa je Kosorjeva zaprosila za besedo in v čustvenem govoru naštela svoje zasluge, uspehe in dogodke, ki so zaznamovali njeno politično delo in delo stranke v saboru. Po njenem govoru je spregovoril njen naslednik, predsednik HDZ Tomislav Karamarko. »Tako, pravkar smo slišali, kaj gospa Kosorjeva želi povedati; to pa je jaz, jaz, jaz in spet le jaz,« je dejal in povzročil, da se je na večini obrazov poslancev izrisal nasmeh, hkrati pa dodatno ponižal nekdanjo premierko in predsednico stranke, ki je doslej v različnih javnih nastopih odkrito dala vedeti, da so »Karamarku na položaj prvega moža v stranki odločilno pomagali tajkuni«. Kateri, ne pove.
Stranka, navajena
na notranja prerivanja
Več kot očitno je, da Karamarko Kosorjevi ni odgovoril kar tako, le da bi repliciral ali da bi jo hotel res samo užaliti in ponižati. Tukajšnji politični analitiki so si skoraj edini, da se bo morala Kosorjeva čim prej sprijazniti z novo vlogo, kajti sicer jo utegne stranka postaviti povsem na stranski tir. Na drugi strani pa je prav Karamarko v svoji repliki dal jasno vedeti, da ne odobrava potez Kosorjeve, ki si, kot vse kaže, želi novih delitev in oblikovanja nekakšne opozicije v opozicijski stranki, kot menijo Karamarko in še precej članov HDZ.
Navsezadnje to ne bi bilo nič nenavadnega, saj je stranka, čeprav mlada, stara dobri dve desetletji, navajena znotrajstrankarskih obračunov. Navsezadnje je neke vrste spor na desnici nastal še pred ustanovnim kongresom stranke leta 1989, ko sta se sprli struji Franja Tuđmana in Marka Veselice, sledili so spor med udbaši in ustaši, kot so ga imenovali, nato med tehnomenedžerji in desničarji pa med pašaličevci (zagovorniki Iviča Pašalića) in sanaderjevci, še ne tako davno pa napetosti med privrženci Iva Sanaderja in zagovorniki Jadranke Kosor ... Velika stranka, precej interesov, političnih frakcij je še več, skupinam s takšnimi ali drugačnimi interesi pa, kot se je izkazalo, za dosego svojih ciljev nikoli ni bilo odveč uporabiti tudi korupcijo in tajne službe. In kot ugotavlja novinarski kolega Ivica Radoš, je bil ena največkrat uporabljenih metod politične bitke v HDZ – mimogrede, stranka je bila v zadnjih dvajsetih letih na oblasti kar šestnajst let – politični inženiring, ki so ga prav v HDZ izpopolnili skorajda do popolnosti.
Novi temelji, konec sodelovanja s Kerumom
Mesec dni po volilnem kongresu HDZ je vse bolj jasno, da želi novo vodstvo, s Tomislavom Karamarkom na čelu, postaviti stranko na nove temelje, kakršnikoli ti že so, hoče jo tudi kadrovsko očistiti in tako pripraviti teren za lokalne volitve prihodnje leto. Prvi korak k temu je razdrt »zakon« med HDZ in splitskim županom Željkom Kerumom. Koalicijo z njim oziroma njegovo stranko HGS (Hrvatska građanska stranka/Hrvaška meščanska stranka) je podpisala Jadranka Kosor pred tremi leti, prav na tej podlagi sta Željko Kerum in njegova sestra Nevenka Bečić postala poslanca, predvideno pa je še bilo, da bi bil Željko Kerum tudi skupni županski kandidat HDZ in HGS na lokalnih volitvah prihodnje leto. Zdaj, kot kaže, od vsega skupaj ne bo nič, še posebno po porazu Jadranke Kosor pa parlamentarnih in tudi strankarskih volitvah. Tako je Kerumova zaveznica ostala brez moči, Karamarko pa še zdaleč ni navdušen nad nadaljevanjem sodelovanja s Kerumom oziroma njegovo stranko. Niti v Splitu, še manj v Zagrebu na Trgu svetega Marka 6, kjer domuje sabor.
