Tiskane izdaje
Zagreb – HDZ bo imela v evropskem parlamentu več sedežev kakor levosredinska SDP. Zanjo je to »pomembna zmaga«, za SDP, vodilno stranko vladajoče levosredinske Kukuriku koalicije, pa »boleč poraz«.
Pred kratkim ustanovljena stranka ORaH disidentke SDP Mirele Holy pa se z enim osvojenim mandatom počuti kot največja zmagovalka evropskih volitev v najmlajši članici EU. Tako kot tudi koalicija Zveza za Hrvaško (prav tako z enim mandatom), na čelu katere je Milan Kujundžić kot predstavnik radikalne desne opcije.
Lani, ko so prvič v zgodovini mlade države na Hrvaškem izbirali poslance, ki so jo zastopali v parlamentu evropske družine, v katero je vstopila 1. julija, se je volitev udeležil le vsak peti od približno 3,7 milijona volilnih upravičencev. Napovedi, da bo letos, ko so hrvaški volivci pravzaprav prvič izbirali poslance za celoten mandat, udeležba še nižja, so se uresničile. Za 11 hrvaških sedežev se je v Bruslju potegovalo 25 list (18 strankarskih, sedem koalicijskih), na katerih je bilo 275 kandidatov; najmlajši je bil star 19 let, najstarejši 80.
Nobena skrivnost ni, da je evroskepticizem na Hrvaškem precej navzoč. Kljub ravnodušnosti pa utegnejo imeti rezultati volitev precejšnje posledice na političnem parketu vse bolj obubožane članice. Priljubljenost novih igralcev (ORaH, nacionalni forum oftalmologa Nikice Gabrića, Zveza za Hrvaško …) v hrvaškem političnem prostoru se povečuje, zmanjšuje se priljubljenost vladajoče levosredinske koalicije s SDP na čelu, ki jo vodi Zoran Milanović.
Nedavna javnomnenjska raziskava je celo pokazala, da bi vprašani državljani raje volili koalicijsko HDZ kot pa vladajočo koalicijo Kukuriku; razlika med njima je dobre štiri odstotne točke, kar je ogromno.
Trenja med strankami so nemalokrat prešla mejo dobrega okusa, še posebno med vodilnima SDP in HDZ. Kljub vsemu je v nekoliko boljšem položaju HDZ, kjer znotraj stranke ni tolikih nasprotovanj vodstvu kakor v vladajoči levosredinski SDP. Kritike vodenja koalicijske levosredinske vlade se vrstijo, priljubljenost vlade vse bolj pada, z njenim delom se strinja le še borih 30 odstotkov državljanov. Na drugi strani se krepijo tudi zahteve po zamenjavi vodstva SDP; natančneje njenega predsednika Zorana Milanovića, ki, kot poročajo hrvaški mediji, »stranko vodi na povsem nepravi način«.
