Himmler: Grem v Auschwitz. Ljubim te.

Zgodovinarji in javnost imajo prvič vpogled v pisma, zapiske in fotografije Heinricha Himmlerja, enega najvplivnejših ljudi v Tretjem rajhu, vodje SS in organizatorja holokavsta. To gradivo je veljalo za izgubljeno.

Med gradivom so predvsem Himmlerjeva pisma ženi Margi med letoma 1927, šest let preden je na oblast prišel Hitler, in 1945. Precejšen del dokumentacije so objavili v nedeljski izdaji nemškega časopisa Die Welt, kjer bodo objavili še sedem nadaljevanj, pred tem pa so avtentičnost preverjali skoraj tri leta.

Kot ustanovitelj nacističnih koncentracijskih taborišč je Himmler odgovoren za smrt milijonov ljudi in velja za najbolj množičnega morilca v zgodovini. Ta človek se je skoraj onesvestil, ko so ob obisku na ruski fronti v njegovo čast pobili kakšnih sto Judov. Takrat je ukazal »bolj humane« načine iztrebljanja ljudi in začeli so jih zaplinjevati v celicah s prhami. Himmler je leta 1941 podpisal tudi uredbo o izgonu Slovencev iz obsavskega in obsoteljskega pasu. Ob koncu vojne 23. maja 1945 je naredil samomor, potem ko so ga prijeli zavezniki.

Pisma ženi Margarethi, ki jo je klical Marga, razkrivajo ideje in osebnostne lastnosti človeka, ki je nadzoroval gestapo in koncentracijska taborišča. Himmler je veljal za zglednega in umirjenega človeka, ki ni z ničimer vzbujal pozornosti. Bil je diplomirani agronom, katoličan, poročil se je z medicinsko sestro, s katero sta imela hčer Gudrun, hitro se je vzpenjal po lestvici v stranki.

Prva pisma ženi, ki je živela v Gmundu na Tegernseeju, on pa je zaradi službe moral biti v Berlinu, so bila ljubeča, Marga je bila »ljubezen, zlata žena«. On je Jude sovražil in tudi Marga jih ni marala. Najstarejša pisma niso nič posebnega, govorijo o tem, kako življenje v Berlinu Himmlerju ne ugaja, kajti oba z Margo nista marala tega mesta, »obsedenega z denarjem«. Himmler leta 1928, na začetku njune zveze, ko je bil šef propagande še nepomembne Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP), ki jo je vodil Adolf Hitler, Margo ljubkovalno ogovarja z »dobro in drago« bitje. Čez deset let, ko je imel že izjemno močan položaj, si je za ljubico izbral svojo tajnico Hedwigo Potthast, s katero sta imela otroka. Marga je za moževo nezvestobo izvedela leta 1941, in čeprav jo je zelo prizadela, sta zaradi višjih arijskih ciljev vztrajala v zakonski zvezi in pri dopisovanju, vendar ona ni več pisala »moj dragi«, »rada te imam« ...

Himmler je ženi pošiljal fotografije s svojih službenih poti, na katerih je nadziral koncentracijska taborišča. Kakšno je njegovo delo na službenih potovanjih, kaj je tam videl ali doživel, ji v pismih ni opisoval, napisal je na primer samo: »Grem v Auschwitz. Ljubim te. Tvoj očka!« Ali pa: »Naslednjih nekaj dni bom v Lublinu, Auschwitzu, Lvovu.« Ubijanje ga ni bremenilo, vživel se je v vlogo skrbnega moža in očeta, zato je poskrbel, da družini ni nič manjkalo. Medtem ko so Nemci na začetku štiridesetih let živeli od hrane na bone, je Himmlerjeva družina jedla kaviar, iz Marginih zapiskov pa izvemo, da so na mesec porabili 1300 mark, kar bi bilo danes 20.000 evrov.

Maja 1945 je pisma iz vile v Gmundu, ki jo je družina Himmler že zapustila, prevzel ameriški obveščevalec, ki ga je Eisenhower določil za zbiranje dokazov proti nacistom. Pisma so nekako prišla v roke Chaimu Rosenthalu v Tel Avivu, ki je preživel holokavst. Rosenthal jih je hotel prodati, a mu ni uspelo zaradi škandala z objavo Hitlerjevih lažnih dnevnikov, s katero se je opekla revija Stern. Za dokumente je slišal belgijski trgovec z diamanti David Lapa in jih leta 2007 kupil za simbolični znesek. Ta jih je izročil hčerki Vanessi Lapa, da bi po njih posnela dokumentarec. Leta 2011 je časopisu Die Welt predlagala, naj pisma objavi, in ta jih je s strokovnjaki do zdaj preverjal. Dokumentarni film Anständige bodo februarja premierno prikazali na berlinskem filmskem festivalu.