Tiskane izdaje
O tem, da bo Moskva uvedla protisankcije proti ZDA, se je šušljalo že nekaj časa, ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je z njimi pred dnevi že zagrozil v pogovoru s svojim ameriškim kolegom Johnom Kerryjem. Včeraj so jih obelodanili, še preden je v Washingtonu ameriški predsednik Barack Obama napovedal drugi paket kazenskih ukrepov proti Rusiji.
V sporočilu ruskega zunanjega ministrstva so zapisali, da so na podlagi vzajemnosti uvedli prepoved vstopa v Rusijo enakemu številu ameriških uradnikov in politikov, kolikor se je znašlo ruskih na prvotnem ameriškem seznamu. Tako zdaj na ruska tla ne sme več stopiti devet ljudi. Na prvem mestu se je znašla pomočnica predsednikovega svetovalca za nacionalno varnost Caroline Atkinson, nekdanja novinarka, ki je v administracijo prišla pred slabim letom iz Mednarodnega denarnega sklada. Drugi je Daniel Pfeiffer, Obamov pomočnik in glavni svetovalec za strategijo in komunikacije, tretji pa njegov podrejeni Benjamin Rhodes, nekdanji pisec Obamovih mednarodnopolitičnih govorov; zaslovel je z besedilom, ki ga je svojemu šefu napisal junija 2009 za med muslimani dobro sprejeti kairski nagovor islamskemu svetu. Preostalih šest kaznovanih so predstavniki ljudstva, eden iz predstavniškega doma, njegov predsednik, republikanec John Boehner, pet iz senata: voditelj vladajočih senatnih demokratov Harry Reid (ki so ga na spletnih straneh ruskega zunanjega ministrstva napačno poimenovali Reed), demokrat Robert Menendez, ki vodi odbor za mednarodno politiko, demokratka Mary Landrieu, republikanec Daniel Coats in predzadnji republikanski predsedniški kandidat John McCain.
Ta dolgoletni predstavnik arizonskega ljudstva, ki slovi po svojem »prijateljskem« odnosu do Rusije, je še pred tem, ko so bile novice o sankcijah proti njemu uradno potrjene, izjavil, da bo ponosen, če se pojavi na seznamu. Ko se tudi je, je po duhovitosti uspešno tekmoval s svojimi ruskimi kolegi, ki so se pred dnevi norčevali iz ameriških sankcij proti njim. »Bojim se, da bom moral odpovedati spomladanske počitnice v Sibiriji, izgubil bom Gazpromove delnice in zamrznili bodo moj tajni račun v Moskvi,« je na svojem twitterju sarkastično »potožil« McCain.
Moskva ne bo popustila, je sinoči Kerryju po telefonu ponovil Lavrov. »O odločitvi Krima, da se priključi Rusiji, ni kaj razpravljati. Dolžni smo jo spoštovati,« je povedal 63-letni Lavrov, ki je pred dnevi praznoval deseto obletnico na položaju prvega moža ruske diplomacije. Že prej je navdušil poslance spodnjega doma ruskega parlamenta, ko jim je predstavljal podrobnosti zakona o priključitvi Krima. Ti so zakon podprli skoraj soglasno, za jih je bilo 445, proti pa je glasoval le poslanec stranke Pravična Rusija Ilja Ponomarjov. »Proti nisem glasoval zato, ker ne bi bil prepričan, da je Krim rusko ozemlje. Toda po mojem mnenju s takšnimi potezami temu ne bomo nič bliže,« je povedal za agencijo Ria novosti. Čeprav je kasneje povedal, da bi morali v skupni državi živeti Kazahstan, Belorusija, Ukrajina in Rusija, ga to ni rešilo pred napadi poslanskih kolegov. V liberalnodemokratski stranki, ki jo vodi razvpiti nacionalist Vladimir Žirinovski, napovedujejo, da bodo zahtevali odvzem poslanskih polnomočij Ponomarjova, ker da je deloval v nasprotju z državnimi interesi. Žirinovski je med razpravo v dumi požel aplavz, ko je pozval, naj še ne postavijo trdne meje med Krimom in Ukrajino, ker da bo kmalu treba reševati sonarodnjake tudi drugod po vzhodu zahodne sosede.
Čeprav Krim uradno še ni del Ruske federacije, so včeraj na polotoku Kerč, skrajnem kraku Krima, kjer načrtujejo most do ruske matice, 50 domačinom slavnostno razdelili prve ruske potne liste. V ponedeljek bodo prebivalci Krima že začeli plačevati z rublji, čeprav bodo grivnjo še sprejemali do konca prihodnjega leta. V Moskvi obljubljajo prebivalcem polotoka, da ne bodo imeli težav z izplačili pokojnin in plač, v Kremlju pa so se odločili, da bodo priznali ukrajinske vojaške šole in čine in omogočili lažji prestop ukrajinskim vojakov v ruske vrste. Včeraj so se napetosti pred vojašnicami ukrajinske vojske najprej umirile, na prostost so tudi spustili poveljnika ukrajinske vojne mornarice Sergeja Gajduka. Pač pa se je sinoči v ukrajinskih medijih pojavila vroča novica, da je kaka dva ducata oboroženih proruskih prostovoljcov zasedlo ukrajinsko protipodmorniško korveto Termopil, ki je zasidrana v Sevastopolu.
