Tiskane izdaje
Zagreb − »Res imamo različne poglede na preteklost, a zdaj je trenutek, ko je treba pogled usmeriti le v prihodnost,« je dejal podpredsednik srbske vlade in obrambni minister Aleksandar Vučić, ko je danes obiskal Zagreb. To je bil prvi uradni obisk kakšnega predstavnika aktualne srbske vlade po tem, ko je julija lani prevzela oblast.
Srbski gost, ki sta ga na Hrvaškem sprejela predsednik Ivo Josipović in premier Zoran Milanović, je sosedi, obremenjeni s (predvsem vojno) preteklostjo, pred številnimi novinarji označil za »hrbtenico regije« in dodal je, da je treba v prihodnje odnose med njima graditi »z več iskrenosti in verodostojnosti ter manj s čustvi, kar se je dogajalo v preteklosti«. Izboljševanje odnosov po njegovih besedah »ni pogojevano z zahtevami kogar koli, še najmanj Bruslja ali ZDA, ampak z interesi nas samih«.
Odnosi med Hrvaško in Srbijo še zdaleč niso na ravni, ko bi jih lahko označili za vzorne. Za obema državama je »težka zgodovina«, kot obe radi poudarjata, vendar je šele tokratni obisk drugega človeka srbske vlade nemara res prvi in dokaj resen korak k otoplitvi odnosov. Veliko je vprašanj, na katere niti v Zagrebu niti v Beogradu še nimajo odgovorov. Z bolečo bližnjo preteklostjo so povezane tožbe zaradi genocida, problematika vračanja beguncev ter zaščite njihovega statusa in premoženja, usoda izginulih in odvzetih kulturnih dobrin ...
»Ko vidimo, da pri iskanju odgovorov na vprašanje izginulih le ne stopicamo več na mestu in se približujemo rešitvi, tudi takšni, ki nakazuje možnost umika tožb, optimizem ni zanemarljiv,« je ob obisku srbskega gosta ugotavljala hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić. Ob tem je zanimiv podatek, da je Srbija pred nedavnim Hrvaški dostavila natančne podatke o posmrtnih ostankih trinajstih hrvaških žrtev v vukovarskem naselju Sotin, za kar se je prva dama hrvaške diplomacije Vučiću tudi zahvalila.
Ne glede na prijazne tone pa spet ni šlo brez odpiranja vprašanja vojaške akcije Oluja (Nevihta), v kateri so hrvaške sile avgusta 1995 osvobodile večji del takratne samooklicane Republike srbske Krajine in s tem v beg pognale okoli 200.000 hrvaških Srbov. Za srbsko stran je Nevihta posledično genocidna akcija, za hrvaško stran pa velika, osvobodilna operacija. »Med Beogradom iz Zagrebom so glede tega velike razlike, vendar ne bi smeli vztrajati pri njih. Prihodnost je precej pomembnejša od preteklosti, perspektiva razvoja pa od vkopavanja za politične okope,« je glede tega dejal Vučić, ki se je Hrvaški še zahvalil za podporo Srbiji na njeni evropski poti ter izrazil prepričanje, da bo Srbija 28. junija dobila datum za začetek pogajanj o članstvu v EU.
