Tiskane izdaje
Zagreb - Zunajobravnavni svet zagrebškega sodišča je odločil: nekdanjega agenta jugoslovanske in pozneje hrvaške tajne službe Josipa Perkovića bo Hrvaška izročila Nemčiji. Vendar saga še ni končana, saj je njegov odvetnik Anto Nobilo že napovedal pritožbo na vrhovno sodišče. Zgodba se utegne razvleči še na najmanj dva meseca, in še zagotovo na kakšno pikantno podrobnost iz preteklosti južne sosede.
Seja zunajobravnavnega sveta zagrebškega sodišča je trajala dobro uro, na sklep o izročitvi Perkovića Nemčiji pa je Perkovićev odvetnik Anto Nobilo že je napovedal, da se bo že jutri pritožil na vrhovno sodišče, ker ocenjuje, da je primer zastarel.
Poročali smo že, da Nemčija zahteva izročitev Perkovića zaradi sodelovanja pri umoru hrvaškega izseljenca Stjepana Đurekovića na Bavarskem leta 1983, Nemčija je za njim celo razpisala mednarodno tiralico in nagrado za vsako informacijo, ki bi pripomogla k prijetju nekdanjega agenta. Perkovića so prijeli, ko so na Hrvaškem s 1. januarjem letos, bržkone tudi zaradi pritiskov iz Bruslja, le uveljavili evropski priporni nalog brez časovne omejitve.
Kot je znano, je srčika zapleta bil evropski priporni nalog, po katerem mora vsaka članica izročiti obsojenca ali osumljenca, ki ga išče druga država EU. Tik pred vstopom v Unijo, julija lani, ko so pristopno pogodbo ratificirale že vse članice, je hrvaški sabor sprejel amandmaje na zakonodajo, po katerih evropski priporni nalog (eden od ključnih aktov EU,) na Hrvaškem ne velja za kazniva dejanja, storjena pred 7. avgustom 2002. Zakon so v hrvaških medijih poimenovali lex Perković, saj je bil z njim zavarovan nekdanji udbovec in poznejši pripadnik hrvaške obveščevalne službe Josip Perković.
Potem se je »zgodila« izjava hrvaškega premiera Zorana Milanovića, ki je dejal: »Preganjate lisico, izgnali boste King Konga«. Začele so politične razprave o omenjenem nalogu, njegovem (ne) sprejetju ter o povezavah z agentom Perkovićem. Izkazalo se je, da je šef hrvaške vlade imel prav, saj so se na Hrvaškem začela mučna ideološka razprava o tem vprašanju, ki ji še zdaleč ni videti konca.
Josip Perković, nekdanji udbovec in poznejši pripadnik hrvaške obveščevalne službe, zagotovo pozna številne skrivnosti, hrvaški mediji pravijo, da on in njegov nadrejeni, Zdravko Mustać, ki enako usodo kot Perković deli na sodišču v Veliki Gorici, odločitev o izročitvi pa bo znana jutri, »nosita kovček velikih hrvaških notranjepolitičnih skrivnosti, povezanih z osamosvojitvijo Hrvaške«. Zato ne čudi, da Perkovića na Hrvaškem častijo kot enega najpomembnejših sokreatorjev neodvisne in samostojne Hrvaške, saj naj bi, kot pravijo, omogočil Franju Tuđmanu odhod v tujino, ki je s Perkovićevo pomočjo lahko prepričeval hrvaško emigracijo o bližajoči vojni za samostojnost in odcepitev iz Jugoslavije ...
Na Hrvaškem so zdaj v dilemi; kaj narediti? Ju izročiti, ali ne? Vseeno pa je zelo težko verjeti nekaterim, ki so prepričani, da Josipa Perkovića in njegovega nadrejenega Zdravka Mustaća ne bi smeli izročiti Nemčiji, saj bi tako oba ostala svojevrstna »pripornika« v lastni domovini, Hrvaška pa bi bila obsojena na mednarodno (evropsko) osamitev. In, razumljivo, obsodbo, da je nova članica evropske družine spet »veliko obljubljala, vendar s figo v žepu …«
Nobenega dvoma ni, da se bo slej ali prej moralo izkazati, kdo je (bila) pravzaprav »lisica« in kdo »King Kong«, o katerih je govoril premier Milanović. Zagotovo pa je, da sta tako Josip Perković in Zdravko Mustać, eden najmočnejših obveščevalskih parov na Hrvaškem, ki poznata veliko, res veliko, zadev iz preteklosti; ne le Hrvaške …
