Tiskane izdaje
Zagreb – Politična oblast na Hrvaškem še zdaleč ni zadovoljna z rezultati ankete o korupciji, ki so jo opravili na ravni EU. Podatki so namreč pokazali, da je skoraj 90 odstotkov hrvaških državljanov prepričanih, da je podkupnina najlažja pot do javne storitve. Še bolj vzbuja skrb podatek, da kar 55 odstotkov Hrvatov verjame, da korupcija močno vpliva na njihovo življenje.
Korupcija je dodobra vpeta v vsakdanje življenje najmlajše članice EU. Nedavna anketa je namreč pokazala, da je Hrvaška precej nad evropskim povprečjem v tako imenovani korupcijski problematiki. Niso le navadni smrtniki tisti, ki so prepričani, da se je brez podkupnine mogoče prebiti korak naprej ali više, ampak podobno razmišljajo tudi hrvaški poslovneži. Skoraj 60 odstotkov jih je namreč prepričanih, da so javni natečaji prirejeni v prid posameznikom, kar 81 odstotkov pa, da je prav korupcija najbolj moteč element pri konkurenčnem nastopu na evropskem trgu.
Modre kuverte, podkupnine, dogovori pod mizo … Z različnimi nečednimi posli je domnevno pokradenega oziroma prekanaliziranega od 300 do 400 milijonov evrov javnega denarja. Hrvaške avtoceste, Hrvaška gospodarska zbornica, INA-Mol, kupovanje izpitov, zloglasna Fimi-media …, to je le nekaj družb, v katerih so odkrili posameznike »s prstom v marmeladi«.
Pod drobnogledom tudi Željko Kerum
Prav te dni so preiskovalci zahtevali dokumentacijo o poslovanju nekdanjega prvega moža Splita Željka Keruma, ki je menda oddajal poslovne prostore na lepe oči, spregledal pa tudi tiste, ki so ostajali v mestnih prostorih tudi po izteku pogodbe.
Ena od zgodb, ki so del korupcijske hobotnice, je zagotovo tudi zgodba o podjetju, ki je v lasti družine (zdaj že nekdanjega) pomočnika hrvaškega finančnega ministra Slavka Linića, Branka Šegona, dobilo dobre štiri milijone evrov od Hrvaške banke za obnovo in razvoj za vlaganja v luksuzni turizem. Podjetje Facta vera je sicer lastnik luksuznega hotela Korkyra na Korčuli in turistične agencije Marco Polo. Da bo mera polna in igra zabavnejša, je Šegon kot predstavnik finančnega ministrstva sodeloval tudi v postopku privatizacije največjega turističnega podjetja na tem dalmatinskem otoku HTP Korčula. Tudi Šegonova žena Ivana je zaposlena v državnem podjetju, in sicer v upravi Finančne agencije (Fina), ki je kot državna agencija posredovala pri omenjeni privatizaciji.
Pojasnila, da je »vse čisto«, so prihajala z različnih naslovov. Uprava hrvaške banke za obnovo in razvoj je sklenila, da pri Šegonovem posojilu ni bilo nepravilnosti, preiskavo pa je sprožila tudi komisija za preprečevanje navzkrižja interesov. Čez nekaj dni je Šegon končno le odstopil.
Na zagrebškem sodišču še kar poteka proces zoper Iva Sanaderja, ki je domnevno s še nekaj obtoženci iz javnih podjetij in državnih institucij prek oglaševalske agencije Fimi-media odtujil najmanj deset milijonov evrov. Zanimivo je tudi, da se je na klopi za obtožence znašla tudi nekdanja najmočnejša politična stranka na Hrvaškem, danes pa najmočnejša opozicijska stranka HDZ, ki je tako postala prva hrvaška politična stranka, obtožena korupcije.
HDZ bi od Iva Sanaderja odškodnino
Je pa za odmevnost sojenja poskrbel pravni zastopnik HDZ Vladimir Terešak, ki je na enem od tokratnih nadaljevanj sojenja v primeru Fimi-media zahteval 6,5 milijona evrov odškodnine od nekdanjega hrvaškega premiera in predsednika stranke Iva Sanaderja ter še treh obtožencev. Izpostavil je, da so vsi štirje zlorabili svoj položaj in pooblastila ter oblatili »dobro ime stranke«.
Proti Sanaderju je bilo sicer vloženih še pet obtožnic za korupcijo, v dveh združenih primerih pa je bil nepravnomočno obsojen na deset let zapora.
Evropska komisija je pred kratkim ugotovila, da se Hrvaška precej trudi v boju zoper korupcijo, tudi na najvišji ravni, vendar še premalo energije vlaga v število izrečenih obsodb oziroma, v prevodu, postopki v korupcijskih aferah trajajo odločno predolgo. Zanemarljiv ni niti podatek, da je hrvaški urad za preprečevanje navzkrižja interesov lani sprožil 79 preiskav, končal pa jih je le 21.
Te dni se je po desetih mesecih spet sestal protikorupcijski svet, ki deluje v okviru hrvaškega pravosodnega ministrstva. Na njegovi seji, ki je bila za javnost zaprta, je notranji minister Ranko Ostojić dejal, da je bilo lani na Hrvaškem vloženih 135 odstotkov več prijav zaradi korupcije kot predlani, zaradi obtožb, povezanih s korupcijo, pa je bilo vloženih 1940 prijav; oškodovanj je bilo skupaj za več kot sto milijonov. Zanimiv je tudi podatek, da je bilo lani vloženih 188 kazenskih ovadb zoper zaposlene na notranjem ministrstvu; od tega sedem zaradi sprejemanja podkupnine in 88 zaradi zlorabe položaja.
