Časovni rok procesa širitve v letnem poročilu o napredku naše južne sosede na poti do Unije je manj optimističen in ohlapnejši od tistega v izjavah komisarja Rehna, ki je napovedal dokončanje hrvaških pogajanj za prvo polovico leta 2010.
Bruselj - Pristopna pogajanja Hrvaške z EU bi se lahko končala prihodnje leto, če bo kandidatka pravočasno izpolnila vse preostale pogoje. Časovni rok procesa širitve v letnem poročilu o napredku naše južne sosede na poti do Unije je manj optimističen in ohlapnejši od tistega v izjavah komisarja Ollija Rehna, ki je napovedal dokončanje hrvaških pogajanj za prvo polovico leta 2010. Proces se bliža sklepni fazi, saj evropska komisija priporoča svetu EU, naj vzpostavi ad hoc tehnično delovno skupino za pripravo pristopne pogodbe.
Dvostranska vprašanja, tudi mejna, čedalje bolj vplivajo na proces širitve. Reševati bi jih morale vpletene strani in ne bi smela upočasniti pristopnega procesa. Zato v Berlaymontu pričakujejo, da bodo države, ki so v sporu zaradi meje, storile vse za njegovo rešitev v duhu dobrega sosedstva in z upoštevanjem interesov Unije, na njihovo prošnjo pa jim je evropska komisija pripravljena pomagati doseči dogovor.
Bruselj podpira politični sporazum o načinu reševanja mejnega spora, ki sta ga Slovenija in Hrvaška dosegli po prizadevanjih komisije in s podporo treh predsedujočih držav - Francije, Češke in Švedske. Na oktobrski pristopni konferenci je omogočil odpiranje in začasno zapiranje več poglavij o pravnem redu.
Toda Hrvaška ima podobne probleme vsaj še z dvema sosedama. Pri reševanju nerešenih vprašanj in meje z BiH ni bilo nobenega napredka, enako velja tudi za mejo s Srbijo, saj se dvostranska komisija sploh ni sestala. Le s Črno goro je bil dosežen napredek glede meje pri Prevlaki, saj se državi pripravljata za predložitev problema Meddržavnemu sodišču (ICJ), začasni mejni režim pa dobro deluje.
Več v četrtkovem tiskanem Delu.