Tiskane izdaje
Zagreb −Hrvaške oblasti bodo vendarle izkoristile pristopna pogajanja Srbije z Evropsko unijo kot sredstvo pritiska, da bi dokončno uredili mejo med državama, danes ocenjuje hrvaški Novi list, ki ga povzema Slovenska tiskovna agencija. Pri tem spominja na izjave hrvaškega premiera Zorana Milanovića, ki se je v sredo zavzel, da bi državi čim prej uredili spor o meji na Donavi.
Reški časnik ugotavlja, da je hrvaška vlada spremenila stališče, saj je leta 2011 tudi v saboru potrdila, da ne bo ovirala sosedov med pogajanji z EU.
»Ni izsiljevanja ne mentorstva, se pa bomo morali dogovoriti o nekaterih vprašanjih, kot je meja na Donavi. Skrajnji čas je,« je na novinarski konferenci v sredo po vrnitvi z večdnevnega obiska v Avstraliji in Novi Zelandiji dejal Milanović.
Dodal je, da bo to eden od pogojev Hrvaške. »Druga stran nima niti enega samega razloga za prelaganje,« je še dejal hrvaški premier.
Neimenovani vir iz hrvaške vlade je za reški časnik v četrtek povedal, da mora hrvaška vlada postaviti vprašanje meje, medtem ko potekajo pogajanja Srbije o članstvu v EU.
»Vemo, kaj vse je Slovenija počela v zvezi z mejo v Piranskem zalivu, medtem ko smo se mi pogajali. Zagotovo ne bomo tako ravnali, ker nas zavezuje tudi saborska deklaracija o spodbujanju evropskih vrednot v Jugovzhodni Evropi, mora pa Hrvaška urediti mejo s Srbijo, ne glede na to, da predmet spora niti približno ni tako pomemben, kot je Piranski zaliv,« je pojasnil hrvaško stališče vladni vir.
Novi list navaja, da je bistvo spora to, ali bo 145 kilometrov dolga meja potekala sredi korita Donave, za kar si prizadeva Srbija, ali pa bo kriterij katastrska lastnina, kar je pogajalsko izhodišče Hrvaške.
Hrvaško-srbsko komisijo za določitev meje so oblikovali leta 2001, v 13 letih pa ni dosegla napredka. V Banskih dvorih zato ocenjujejo, da so srbska pogajanja z EU zadnja priložnost, da bi dosegli dogovor v skladu s hrvaškimi interesi.
Tudi hrvaška opozicija meni, da mora Zagreb opozoriti Beograd, naj ne računa z brezpogojno podporo Hrvaške v pogajanjih, posebej zaradi izjav srbskih pravnikov proti hrvaški državi na sojenju za genocid pred Meddržavnim sodiščem v Haagu.
Novi list v povezanem prispevku spominja tudi na predlog slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca, da bi morala biti ustna obravnava v arbitražnem postopku javna. Hrvaška diplomacija je Erjavčev predlog zavrnila.
»Zgodba o odpiranju razprave pred arbitražnim sodiščem kaže na nedoslednosti in negotovost Ljubljane,« piše časnik.
Kot pojasnjuje, javna razprava ne more biti škodljiva, je pa težava dejstvo, da se je arbitraža že začela po natančno določenem, podpisanem in ratificiranem postopku. »Ni običajno, da se pravila igre spreminjajo, ko se postopek začne, kar bodo zagotovo opazili tudi arbitražni sodniki,« sklene časnik.
