Tiskane izdaje
Zagreb - Vladajoča večina v hrvaškem parlamentu je danes spremenila zakon o pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah s članicami Evropske unije, ki je v preteklih dneh močno razburjal hrvaško javnost. Sabor je tako preprečil izročanje hrvaških državljanov za kazniva dejanja, storjeni pred avgustom 2002.
Opozicijska HDZ je danes zapustila sejo pred glasovanjem, ker so ocenili, da so zakon spremenili zaradi enega samega človeka. Kot so pojasnili, ne želijo sodelovati v »udaru na vladavino prava«.
Nemški mediji: Hrvaška ščiti »Titove morilce«
Spremembe zakona so v hrvaških medijih že označili za »Lex Perković«, ker bodo z omejitvami preprečili izročitev enega izmed nekdanjih voditeljev jugoslovanske obveščevalne službe Udba na Hrvaškem Josipa Perkovića Nemčiji. Berlin ga zahteva od leta 2005.
Hrvaška praviloma ne izroča svojih državljanov, vendar pa se je k temu obvezala, ko gre za sodelovanje z državami članicami EU z evropskim nalogom za prijetje. Med pogajanji z EU v poglavju pravosodje ni zahtevala nobenih časovnih omejitev.
Nemško pravosodje sumi Perkovića, da je sodeloval pri umoru hrvaškega emigranta Stjepana Đurekovića na Bavarskem leta 1983. Zahtevali so izročitev Perkovića na podlagi evropskega naloga za prijetje po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, 1. julija. Potem ko je hrvaška vlada prejšnji teden predlagala spremembe zakona, so nemški mediji ocenili, da Hrvaška ščiti »Titove morilce«.
Podobno meni tudi predsednik HDZ Tomislav Karamarko, ki je danes zavrnil pojasnila premiera Zorana Milanovića, da so omejitev uvedli zaradi zaščite hrvaških veteranov. Trdi, da so časovno omejitev uvedli, da ne bi odgovarjali tisti, ki so morili hrvaške izseljence po naročilih nekdanje hrvaške in jugoslovanske zveze komunistov.
Perković je sicer po skoraj dveh desetletjih delovanja v Udbi po osamosvojitvi Hrvaške prestopil v hrvaške obveščevalne službe. Bil je tesni sodelavec prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana in takratnega obrambnega ministra Gojka Šuška.
Tožilstvo zavrnilo kazenski ovadbi zoper Perkovića
Hrvaško tožilstvo je v drugi polovici 90. let zavrnilo dve kazenski ovadbi proti Perkoviću zaradi njegovega delovanja. Leta 2006 je Karamarko kot takratni šef hrvaške obveščevalne službe zavrnil izročitev Perkovića Nemčiji, ki je leta 2008 obsodila hrvaškega državljana Krunoslava Pratesa na dosmrtno ječo zaradi sodelovanja v umoru Đurekovića.
Po opozicijskih napadih je hrvaška vlada napovedala, da bodo ustanovili preiskovalno komisijo, ki naj bi ugotovila, zakaj je hrvaško tožilstvo dvakrat zavrnilo ovadbo proti Perkoviću ter kako je morebitni postopek proti Perkoviću v primeru Đurekovića zastaral. Preverili bodo tudi vlogo državnega tožilstva in hrvaških obveščevalnih služb.
Premier Milanović je tudi napovedal, da bodo zahtevali ustavne spremembe, s katerimi bi določili, da za politično motivirane umore ne bo zastaranja. Izpostavil je, da bo Hrvaška sama obravnavala tovrstne zločine.
Poslanci SDP trdijo, da HDZ med svojim vodenjem države nikoli ni pokazala volje, da bi rešila zadeve, ki jih zdaj očita vladajoči levosredinski koaliciji.
Hrvaški mediji so špekulirali, da je nemška kanclerka Angela Merkel zaradi zapletov glede izročitev Perkovića odpovedala prihod na nedeljsko proslavo hrvaškega vstopa v EU v Zagrebu. Tovrstna ugibanja sta zanikala tako Milanović kot Merklova.
