Tiskane izdaje
Zagreb – Hrvaški ribiči so v dvomih. Pravijo, da jih je lastna država že nekajkrat opeharila. Ponudba iz Bruslja, ki Hrvaški (in posredno ribičem) obljublja milijonske subvencije v zameno za zmanjšanje ribiške flote, je dvom še poglobila. Špekulacije, povezane z nahajališči nafte v Jadranskem morju, so le pika na i.
Hrvaško ribištvo je lani izvozilo za skoraj 140 milijonov ameriških dolarjev, le nekaj manj je lani znašal prihodek od žetve hrvaške pšenice. Ribištvo je na tem območju, zlasti v obmorskem pasu, tradicija, ki je pravzaprav omogočila preživetje rodovom, pravijo dalmatinski ribiči in dodajajo, da jim prav ribištvo tudi zdaj, ko najmlajša članica EU preživlja težavne čase, omogoča kolikor toliko znosno preživetje.
Hrvaški ribiči so v dilemi, odkar so izvedeli, da je bila njihovi državi iz Bruslja posredovana intrigantna ponudba. Če se odpoveste ribarjenju, vam prek subvencij odkupimo ladje in vso ribiško opremo ter dodamo še denar za začetek novega posla, so sporočili iz Bruslja, vse skupaj pa pojasnili z dejstvom, da je v evropskih morjih 62 odstotkov ribjih staležev čezmerno izlovljenih. Razmere so še bolj skrb vzbujajoče v Jadranskem morju, kjer čezmeren izlov doseže 80 odstotkov. Zmogljivost ribiških flot v EU tako kar za dve tretjini presega razpoložljivost ribjih staležev.
Ribiči pravijo, da podatki zagotovo držijo, a za čezmeren izlov niso krivi hrvaški, ampak italijanski ribiči, ki imajo štirikrat večjo floto plovil. Vsi se zavedajo, da je rib v Jadranu res vse manj in da se jim posel ob čedalje dražjem gorivu in opremi komaj še izplača, a tradicija je tradicija in evropski denar za začetek novih poslov – gre za finančno podporo za odprtje morskih ribogojnic v zameno za odkup ladij in ribiške opreme – bi lahko hitro izpuhtel.
V eni od oddaj hrvaške nacionalne televizije, ki je obravnavala prav to problematiko, je bilo rečeno, da so hrvaški ribiči še vedno neodločni glede te, kot ji pravijo, nemoralne ponudbe. Izreči se morajo do konca leta, dvom pa jim povzroča dejstvo, da jih je lastna država že nekajkrat opeharila, zato se tudi zdaj, ko jim Bruselj kaže vrv, zdi, da se v vrvi pravzaprav skriva kača.
Naftni optimizem
Razpetost in dvome v priobalnem delu Hrvaške povzročajo tudi ugibanja o domnevno bogatih nahajališčih nafte in plina v Jadranskem morju. Razprave so se razvnele aprila po uradni predstavitvi dokumentacije oziroma razpisa za raziskave in izkoriščanje nafte in plina v hrvaškem delu Jadranskega morja, s katerim ponujajo možnost raziskav na 29 raziskovalnih območjih, med katerimi jih je osem v severnem Jadranu, 21 pa v srednjem in južnem. Politiki, zadolženi za energetiko, že zdaj prepričujejo državljane, da mora Hrvaška postati »energetski lider regije«, da gre zares, pa naj bi dokazovalo dejstvo, da je bilo že ob predstavitvi razpisne dokumentacije navzočih 40 »resnih energetskih igralcev svetovnega razreda«, kot pravi minister za gospodarstvo Ivan Vrdoljak.
Nekaj naftnega optimizma je dolil še Financial Times, ki je v prispevku Hrvaško bosta rešila nafta in plin zapisal, da naj bi po podatkih norveške naftne družbe Spectrum imela Hrvaška kar za 3 milijarde sodčkov naftnih rezerv, kar naj bi jo uvrščalo na drugo mesto držav z rezervami nafte v EU.
Nafta je ena od osrednjih točk pogovorov hrvaškega predsednika Iva Josipovića v Združenih državah Amerike, kjer se prav te dni mudi na uradnem obisku. Iz ZDA že prihajajo sporočila, da so ameriške naftne družbe zainteresirane za nafto in plin v Jadranskem morju. Predsednik Josipović je sporočil, da bo morebitnim naftnim vlagateljem zagotovil, da je »Hrvaška eno od najpomembnejših energetskih vozlišč v Evropi«.
Vendar bo morala Hrvaška čakati na nafto še vrsto let, pravi Josipa Velić z zagrebške rudarsko-geološko-naftne fakultete. Do takrat bo obubožana država z eno najslabših bonitetnih ocen, 18-odstotno stopnjo brezposelnosti in v precejšnjem javnofinančnem primanjkljaju odvisna od turizma. Letos načrtujejo skoraj 7 milijard evrov prihodkov od te gospodarske panoge. Prihodnja leta še več.
Po ocenah ministrstva za turizem, ki napovedi o naftnih ploščadih na Jadranskem morju ne želi kaj veliko komentirati, naj bi skupne naložbe v hrvaški priobalni turizem v prihodnjih letih dosegale 4 milijarde evrov. Zgolj za primerjavo – največji gradbeni projekt v zgodovini Hrvaške, to je gradnja avtoceste od Zagreba do Splita, je znašal nekaj več kot 2,6 milijarde evrov.
