Rok Kajzer, Zagreb
Zagreb – Sobotni sprejem za papeža Benedikta XVI. v Hrvaškem narodnem gledališču (HNK), ki ga organizirajo hrvaški škofje in kamor so povabili okoli 700 uglednežev iz vseh sfer družbenega življenja, je postal prizorišče političnega in verskega boja. Sprva je kazalo, da bodo najvišji predstavniki opozicije na čelu s predsednikom SDP Zoranom Milanovićem sprejem bojkotirali, užaljeni so bili evangeličani in del židovske skupnosti, sporen pa je tudi seznam povabljenih. Med njimi bo namreč tudi Jure Radić, ki je po presoji haaškega tribunala sodeloval pri etničnem čiščenju Hrvaške.
Največ očitkov je letelo na predsednika SDP Zorana Milanovića in vrh druge največje opozicijske stranke, narodne HNS, na Radimirja Čačića in Vesno Pusić. Čačić je pojasnil, da bo kot predsednik teniške zveze v Roland Garrosu, Pusićeva se je opravičila zaradi uradnih poti v Italijo in Slovenijo, medtem ko Milanović ni pojasnil, zakaj ga ne bo. Po prvih interpretacijah ni dobil vabila, kar so v Hrvaški škofovski konferenci že zanikali. Milanović je bil tarča komentatorjev, češ da mu bo takšna odločitev, še posebno, ker je najverjetnejši kandidat za prihodnjega premiera, zelo škodila. Tudi če se je hotel prireditvi sprva nespretno izogniti, je Milanović na izredni tiskovni konferenci včeraj pregnal vse dvome.
»Nihče, ne jaz, ne kdo od mojih sodelavcev, ni dejal, da me ne bo v HNK, tja bom zelo rad prišel,« je pojasnil predsednik SDP. »Globoko spoštujem papeža, na žalost pa globoko preziram tiste, ki 24 ur na dan vztrajno politizirajo njegov obisk,« je dodal in pojasnil, da nima v mislih Cerkve, pač pa »saj se ve«. V mislih je imel seveda HDZ. Drugi vidnejši predstavniki opozicije so bili bolj konkretni. Damir Kajin, poslanec istrske IDS: »Dobil sem občutek, da je HNK rezerviran izključno za reformirane komuniste iz vrst HDZ oziroma za učence in učenke partijske šole iz Kumrovca [v mislih je imel Jadranko Kosor], pa sem se odločil da, kot iskreni vernik, papeževa sporočila raje prejmem doma.«
Kje so ugledneži?
Med predstavniki verskih skupnosti, ki se bodo rokovali s papežem, ne bo predstavnika evangeličanov; ti so ogorčeni in prepričani, da gre za namerno potezo hrvaške škofovske konference. Težave so tudi z razklano židovsko skupnostjo. Med izbrane verske predstavnike je uvrščen le Lucijano Moše Prelević, glavni rabin koordinacije židovskih občin, ne pa tudi glavni rabin Bet Izraela Kotel Da-don. Ta je »običajno« vabilo sicer dobil, a se srečanja ne more udeležiti, ker bi bilo to kršenje duha sabata (dneva počitka), čeprav papeža spoštuje.
Tukajšnji mediji so ob vseh teh težavah problematizirali tudi seznam povabljencev. Opazili so, da med njimi ni nekaterih intelektualcev, denimo uglednega Predraga Matvejevića, vabila v HNK pa ni dobil niti nekdanji predsednik države Stjepan Mesić. Bo pa na vrhu seznama, ki omogoča neposreden stik s papežem, direktor znanega gradbenega podjetja IGH Jure Radić, nekdanji minister za obnovo in član HDZ, ki ga haaški tribunal povezuje z zločinsko organizacijo oziroma etničnim čiščenjem po operaciji Nevihta, ki se je utrjevalo z naseljevanjem Hrvatov, predvsem iz BiH, v srbske domove.