Tiskane izdaje
Za Zagreb so sporne pogodbe Sanaderjeve vlade iz januarja 2009, s katerimi je Mol kot strateški partner dobil upravljavske pravice v hrvaški družbi Ina, čeprav ni imel večinskega deleža. Za Hrvaško so nesprejemljive tudi pogodbe o plinskem poslovanju Ine, ki so bile takrat sklenjene z Molom. Po mnenju hrvaške vlade so te pogodbe neposredna posledica podkupovanja.
Sanader je bil nepravnomočno obsojen na zaporno kazen zaradi deset milijonov evrov podkupnine, ki jih je dobil od Mola, da bi hrvaška vlada prepustila upravljavske pravice Molu in prevzela na sebe nedobičkonosno plinsko poslovanje. Mol sicer vztrajno zavrača vpletenost svojega predsednika uprave Zsolta Hernadija v podkupovanje.
Hrvaška z arbitražo zahteva nadomestilo škode, ki je posledica spornih pogodb. Opozarja še, da Mol ne spoštuje niti dela prve delničarske pogodbe iz leta 2003 o Molovih vlaganjih v Ino. V dokumentu, ki ga je poslala v Ženevo, hrvaška vlada trdi, da je Mol odgovoren za finančne posledice vseh odločitev, ki da so jih sprejeli brez sodelovanja ustreznih struktur upravljanja.
»To bi pomenilo, da Hrvaška sumi, da je Mol odtujil sredstva in dobiček iz Ine ter tako oškodoval ne le družbo, temveč tudi hrvaški državni proračun«, poroča Jutarnji list na svoji spletni strani.
Odločitev hrvaške vlade o arbitraži je bila pričakovana, potem ko je Mol novembra lani sprožil arbitražni postopek proti hrvaški vladi pri mednarodnem centru za reševanje investicijskih sporov (ICSID) v Washingtonu.
V Budimpešti trdijo, da Hrvaška krši obveznosti o investicijah v Ini iz pogodbe z Molom iz leta 2009, ker ni prevzela plinskega poslovanja Ine. Zahtevajo več kot dve milijardi kun (263 milijonov evrov) odškodnine.
Hrvaška vlada in Mol sta v četrtek sicer sklenila tretji krog pogajanj o prihodnosti Ine, po katerem sta obe strani izrazili zadovoljstvo. A je po medsebojnih tožbah očitno, da strani nista prepričani v uspeh pogajanj.
Mol ima 49-odstotni delež v Ini, hrvaška vlada pa slabih 45 odstotkov. Vrednost Ine je ocenjena na 7,3 milijarde dolarjev. Mediji so konec lanskega leta poročali, da namerava Mol prodati svoj delež v Ini ruski družbi Rosneft, med potencialnimi novimi lastniki pa so omenjali tudi družbo Socar iz Azerbajdžana.
