Tiskane izdaje
Zagreb – Dobrih 13 milijard evrov znaša primanjkljaj v hrvaškem proračunu zaradi sive ekonomije. Po osmih mesecih od uvedbe davčnih blagajn in strožjega nadzora nad plačilnim prometom (fiskalizacija) je država zaslužila dobrih 1,7 milijarde dodatnih evrov in pristrigla (nekaj) peruti sivi ekonomiji. Vendar to še ni konec, pravi direktorica hrvaške davčne uprave Nada Čavlović Smoljanec.
Kje leži ključ bitke proti sivi ekonomiji?
Ključ je v zagotavljanju finančne discipline. Prav zaradi tega smo v davčnem sistemu sprejeli vrsto ukrepov; nadzor nad izdajanjem računov, možnost preverjanja že izdanih računov, redna plačila davkov in drugih obveznosti, spoštovanje rokov plačil, preglednost, javno objavljanje podatkov o nerednih plačnikih … Vse to so ukrepi, s katerimi smo se lotili sive ekonomije na Hrvaškem.
Neuradni podatki kažejo, da gre skozi prste sive ekonomije na Hrvaškem najmanj 13 milijard evrov. Katera so področja, kjer denar najbolj polzi?
Zelo težko je konkretno govoriti o številkah, povezanih s sivo ekonomijo. Vsi se je zavedamo, vendar je ne poznamo dovolj natančno, saj niti natančnih oziroma bolje merljivih podatkov za to ni. Kakorkoli že, spada med področja, kjer denar najbolj polzi. Največ je je pri neplačevanju obveznosti do države pa tudi v storitveni dejavnosti. Ugotavljamo, da je ena od sivih con tudi menjava blaga, še zlasti v prehranski verigi. No, ne smemo pa pozabiti niti na dejstvo, da se nemalokrat delo plačuje, ne da bi delodajalec plačeval obveznosti do države.
Napovedujete, da to še ni konec ukrepov fiskalizacije. Kaj to pravzaprav »v prevodu« pomeni?
To pomeni, da so ustvarjeni pogoji za postopke, ki dajejo rezultate, učinke. Gre za pot, ki pravzaprav nima cilja, zato je treba biti nenehno pozoren.
Kakšni so konkretni podatki o dosedanjih postopkih fiskalizacije na Hrvaškem?
Skupni učinki fiskalizacije na letni ravni bodo znani po prijavi letnih obračunov plačil davka na dodano vrednost, davka na prihodek in davka na dobiček. Za zdaj lahko primerjamo le tiste zavezance, ki vsak mesec prijavljajo promet. Seveda je treba tudi poudariti, da imamo na Hrvaškem zdaj 18,5 odstotka manj davčnih zavezancev kot lani, saj smo prag za plačilo davka s 85.000 kun (približno 10.000 evrov, op. a.) zvišali na 230.000 kun (približno 30.000 evrov). Gostinstvo in trgovina sta zagotovo dejavnosti, pri katerih so bili učinki fiskalizacije najbolj vidni. Gostinci so na primer, čeprav je zdaj dobrih 19 odstotkov manj zavezancev kot lani, izkazali 15 odstotkov več prometa, v trgovini, kjer je petino manj zavezancev kot lani, pa 7,5 odstotka več prometa kot v prvih šestih mesecih lani. Samo v prvem mesecu nadzora nad delovanjem odvetniških uradov smo ugotovili 17-odstotno povečanje prometa. Nadzirali smo tudi zdravnike, zobozdravnike, avtomehanične delavnice, geodetske pisarne, arhitekturne biroje, notarje, pekarne in frizerje, kjer smo na vzorcu 18.500 poslovnih subjektov ugotovili povečanje prometa za malo več kot 40 odstotkov. Naj pa pri tem dodam, da pritožb na račun tehničnih težav, ki naj bi jih imeli zavezanci ob uvedbi davčnih blagajn, ni bilo, čeprav so se tega vsi ali vsaj večina najbolj bali.
Kaj bi priporočili kolegom v Sloveniji glede sive ekonomije?
Najpomembnejši je družbeni konsenz za bitko proti sivi ekonomiji. Če tega ni in če ni vsesplošne podpore, je bitka vnaprej izgubljena. Poleg tega morajo vse državne institucije delovati usklajeno in sočasno.
Kot mi je znano, ste v enem od svojih poročil vladi omenjali tudi nekorektno ravnanje davčnih zavezancev.
Da, precej zavezancev ravna nekorektno. Navsezadnje je že nespoštovanje zakonskih določil nekorektno vedenje do nekoga, ki to spoštuje. Zavlačevanje s pritožbami je le eden izmed njihovih instrumentov, s katerim dokazujejo svojo resnico.
S kolikšnim številom inšpektorjev ste se spustili v bitko?
V tako imenovani eksterni nadzor (teren, op. a.) je vključenih 850 uslužbencev, v internem delu pa sodeluje še dodatnih 3300 uslužbencev. Sicer pa davčna uprava sodeluje tudi z drugimi institucijami, kot so carina, MNZ, finančni inšpektorat. Moram poudariti, da zadnje čase dobivamo tudi veliko podatkov od ljudi, državljanov, ki nam sporočajo nepravilnosti.
Javnost omenja, da ste včasih menda malo bolj strogi do manjših zavezancev in veliko bolj tolerantni do večjih, kot so veletrgovci …
No, to nikakor ne drži! Je pa res, da gre za dve različni skupini davčnih zavezancev, do katerih pač imamo različen pristop. Mali davčni zavezanci, manjše trgovine, na primer, sami vodijo svoj finančni tok in ga lahko tako ali drugače preusmerijo v sivo cono. Večji sistemi to počno težje, saj je njihova poslovna aktivnost povsem drugačna. Je pa res, da večji sistemi poskušajo vstopiti v »svet sivine« z različnim oblikovanjem cen, zmanjševanjem davčnih osnov … Zato je pri zadnjih potreben natančnejši in globlji nadzor skozi vse faze.
Bilo je rečeno, da naj bi tudi hrvaška Cerkev začela polagati račune. Lahko kaj več poveste o tem?
Kot veliko drugih, tudi Hrvaška razmišlja o širjenju davčnih zavezancev, pač v smislu enakopravnejše davčne obremenitve. Zdaj preverjamo možnost obdavčitve dela neprofitnih organizacij. Sem pa prepričana, da bo hrvaška vlada pravočasno obvestila javnost o uvedbi novih davčnih obveznosti.
