Tiskane izdaje
Zagreb – Hrvatom se obeta zanimivo branje. Nekoč najpomembnejša politika, od katerih je eden v zaporu, drugi pa na strankarskem stranskem tiru, namreč pišeta knjigi. Spomine, obračune.
Da pišeta knjigi, sta potrdila oba. Nekdanji premier Ivo Sanader, ki zdaj dneve preživlja v zagrebškem zaporu Remetinec in je skoraj vsak dan na sodišču zaradi vedno novih obtožnic, je to storil prek svojega odvetnika, Vladimir Šeks, nekoč alfa in omega stranke HDZ, ki je Hrvaški vladala skoraj dve desetletji, in posledično ključar večine, če že ne vseh največjih strankarskih skrivnosti, pa kar prvoosebno.
Knjigi sta še v povojih, a bosta vseeno, tako napovedujeta avtorja, kmalu izšli. Sanader celo že ima naslov, in sicer Koliko nas je stal vstop v Evropsko unijo, rdeča nit Šeksove knjige pa naj bi bil obračun z vsemi in s samim seboj. Kako bosta deli sprejeti v javnosti, je težko napovedati, najbrž pa ni mogoče zanikati dejstva, da utegneta knjigi vsebovati vrsto doslej neznanih političnih podrobnosti, ki jih avtorja dobro poznata, saj sta bila soudeležena kot osrednja »igralca«.
Slovenskim bralcem (in politiki) utegne biti še posebej zanimivo Sanaderjevo pisanje. Nekdanji premier je namreč pred štirimi leti, ko je presenetljivo odstopil, »pobegnil« iz države in se nato vrnil v policijskem spremstvu, za svoj odstop »okrivil« Slovenijo in nezmožnost deblokade pogajanj med sosedama. Marsikdo se še spomni, kako je Sanader leta 2009 upravičeval svoj odstop javnosti in strankarskim kolegom z »utrujenostjo zaradi neskončnih in nekonstruktivnih pregovorov s Slovenijo, ki da Hrvaški preprečuje vstop v EU«.
Znotrajstrankarski obračun?
Veliko je tudi ugibanj, ali bo kakšno poglavje namenil stranki, ki jo je dolgo vodil in ki se je zdaj, v sloviti aferi Fimi media, materi vseh hrvaških afer, tudi ali prav zaradi njega znašla na zatožni klopi zagrebškega sodišča; s tem je postala prva hrvaška stranka v takem položaju. Sanader že nekaj časa ni več član HDZ, saj ga je vodstvo izključilo, številni še pred kratkim njegovi tesni sodelavci pa so mu obrnili hrbet. Najbrž se bo v knjigi dotaknil tudi njih, bržkone tudi sodelavke, ki ji je izročil štafetno palico vodenja takrat še vladajoče stranke, Jadranke Kosor. Tudi njo je sicer doletela izključitev iz HDZ.
Spomine piše tudi Vladimir Šeks, ki se je pred časom razglasil za »poosebljeno zgodovino odločitev, na katerih temelji Hrvaška«. Analitiki so si enotni, da to povsem drži, da je tudi res, da je Šeks velik poznavalec politike, obenem tudi hudo spreten in prebrisan politični spletkar, v saboru pa nenadkriljiv mojster procedure in spreten igralec v zakulisju.
Ob prihodu Tomislava Karamarka, ki si je za cilj zastavil postavitev HDZ na nove, drugačne temelje, na čelo stranke, je bil sicer Šeks odstavljen na stranski tir, zato ima zdaj veliko več časa za zbiranje dokumentacije in preverjanje lastnih spominov in tez.
Šeks je v vrhu hrvaške politike več kot dve desetletji, bil je eden osrednjih akterjev v času prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana, bil je osrednji pisec prve hrvaške ustave iz leta 1990, navsezadnje je tudi močno pomagal do oblasti Tuđmanu, Ivu Sanaderju in pozneje Jadranki Kosor. Karamarko je iz njega naredil politično »zgubo«, pravijo analitiki. Zaradi tega bi utegnila biti knjiga »obračunov z vsemi in s samim seboj« hudo zanimivo branje. Še posebej za igralce na hrvaškem političnem parketu.
Kdaj naj bi knjigi izšli, avtorja ne napovedujeta. Šeks je dejal, da si je zadal cilj, da bo »vse skupaj uredil v letu ali dveh«, delo politika in zapornika Iva Sanaderja pa bo svetlobo knjižnih polic bržkone zagledalo prej. Nekateri hudomušno namigujejo, da če ne zaradi drugega, zaradi dejstva, da bi s prodajo knjige vsaj za silo popolnil družinsko blagajno, ki je bila izpraznjena zaradi blokade njegove lastnine.
