Tiskane izdaje
»Hvaležen sem vsem, ki so šli na volitve, na katerih v bistvu nismo volili, temveč sem imel zgolj srečo in zadovoljstvo, da so mi ljudje iz SDP zaupali še štiri leta in na nek način podaljšali mandat,« je izjavil Milanović, potem ko mu je generalni sekretar Igor Dragovan v soboto zvečer čestital za zmago.
Dejstvo, da je bil edini kandidat, je Milanović pred tem ocenil kot običajni demokratični proces v državah zahodne demokracije.
»V ZDA, Veliki Britaniji, Nemčiji, ko stranka zmaga ali uresniči nek cilj ali pa ga preseže, praviloma ni protikandidatov,« je pojasnil Milanović novinarjem, ki so ga vprašali, kakšen je sploh namen volitev ob enem samem kandidatu. Kot je dodal, potem ko se je udeležil volitev v prostorih SDP v Zagrebu, je »demokracija zapletena in ponekod tudi dolgočasna«.
Sobotne volitve so bile čista formalnost. Milanović je dobil novi štiriletni mandat, potem ko je leta 2007 zmagal na izrednih volitvah v stranki, ki so jih organizirali po smrti prvega predsednika in enega utemeljiteljev SDP Ivice Račana. Na rednih volitvah za predsednika stranke je bil Milanović izvoljen tudi leta 2008.
Na volilni konvenciji SDP 2. junija bo bolj zanimivo, saj bo približno 2300 socialdemokratskih delegatov volilo podpredsednike stranke, člane predsedstva ter člane glavnega in nadzornega odbora. Za vsakega izmed omenjenih položajev se poteguje več kandidatov.
V nedeljo, 20. maja, pa bodo predsednika volili v največji opozicijski stranki HDZ, ki je obremenjena s številnimi korupcijskimi aferami.
Za vodjo HDZ se poteguje pet kandidatov, med katerimi hrvaški mediji največ možnosti za uspeh napovedujejo predvsem nekdanji hrvaški premierki in aktualni predsednici stranke Jadranki Kosor ter poslancu Tomislavu Karamarku, ki je bil notranji minister v njeni vladi. Pred tem je nekaj let vodil tudi hrvaške obveščevalne službe.
