Igra živcev in kadrovski poker pred izbiro predsednika evropske komisije

Bruselj – Manj kot dva tedna pred vrhom Evropske unije, na katerem naj bi voditelji 28 članic izbrali kandidata za prihodnjega predsednika evropske komisije, se nadaljuje igra živcev. Razplet velike kadrovske bitke ni gotov.

Na bruseljskem parketu prevladujejo ugibanja o scenarijih. Predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy v pogajanjih s parlamentarci in članicami sicer poskuša skovati širši kompromis, toda videti je, kot da britanski premier David Cameron igra na vse ali nič. Sodeč po članku, ki ga je konec tedna objavil v več evropskih medijih, tudi v Delu, Britanija ne bo privolila v nobeno rešitev, po kateri bi bil na čelu komisije prihodnjih pet let vodilni kandidat zmagovalke volitev, desnosredinske EPP, Jean-Claude Juncker.

Pri oblikovanju predloga – predsednika komisije nato izvoli evropski parlament – članice nimajo pravice veta. Da bi Cameron preprečil izvolitev, bi moral imeti za sabo dovolj držav in oblikovati tako imenovano blokirajočo manjšino. To bi bilo teoretično izvedljivo, če bi na svoji strani imel, denimo, Italijo, Nizozemsko, Švedsko in Madžarsko. Čeprav bi četverico lahko uvrstili med dvomljivce glede modela vodilnih kandidatov, znamenj, da bodo oblikovale skupni blok za ustavitev Junckerja, ni.

V evropskem svetu, ki je najvišje politično telo EU (sestavljajo ga voditelji članic), velja neuradno pravilo, da se ključne odločitve sprejemajo s soglasjem. Kljub temu bi se na koncu utegnilo zgoditi, da bi bil britanski premier izoliran. Položaj je bil podoben leta 2012 med sprejemanjem fiskalnega pakta, ko Cameron ni mogel uveljaviti svojega interesa in je imel na svoji strani le še Češko. Namesto prvotne ideje, da bi ga vključili v evropsko pogodbo, je bil pakt sprejet s posebno meddržavno pogodbo.

Čeprav je v ospredju bitke vprašanje Junckerjevega vodenja evropske komisije, je na mizi večji sveženj, saj morajo izbrati še vodjo evrske skupine, predsednika evropskega sveta in visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU. Meril, ki morajo biti upoštevana, je veliko. Razmerje med izbranimi kadri mora biti politično ustrezno, da bodo zadovoljni tako socialisti kot konservativci. Poiskati morajo razmerje med severom in jugom, vzhodom in zahodom. Vsaj eno od vodilnih funkcij bo morala dobiti ženska. Tudi male članice ne smejo ostati brez vsega.

Eno od vprašanj, ki se utegne postaviti, je usoda »spitzenkandidata« socialistov Martina Schulza. Visoki položaj v evropski komisiji lahko dobi samo, če ga bo za evropskega komisarja predlagala vlada v Berlinu. Ker so njegovi socialdemokrati v Nemčiji manjši koalicijski partner, bi se lahko zgodilo, da ostane brez vsega. V ozadju kadrovskega prerivanja hočejo članice čim bolj konkretno odrediti delo in prednostne naloge Evropske unije v prihodnjih petih letih.