Tiskane izdaje
Bruselj – V vladi v Dublinu so začeli vsaj simbolno odpirati šampanjce. Po treh letih nadzora se od Irske poslavlja razvpita trojka, ki je v zameno za pomoč narekovala reforme in varčevanje.
Dublin je po koncu zadnje, dvanajste misije predstavnikov trojke iz IMF, evropske komisije in ECB uradno dobil soglasje za slovo od rešilnega programa (vreden je bil 67,5 milijarde evrov), ki se bo po treh letih uradno iztekel 15. decembra. Govorili so o zgodovinskem koraku. »Spet lahko odločamo sami,« je ob koncu trojkine misije sporočil irski finančni minister Michael Noonan. V treh letih so sprejeli varčevalne ukrepe v višini 16,4 milijarde evrov ali skoraj deset odstotkov BDP.
Zeleni otok je že tako veljal za vzornega učenca med kriznimi državami. Trojka je zadovoljna z irskim uresničevanjem programa. Gospodarska rast je od leta 2011 nad povprečjem območja evra. Kljub padcu na začetku leta se je spet popravila. Rastejo cene nepremičnin, krepi se izvoz, zaupanje potrošnikov je večje, manj je brezposelnih, sanacija bank napreduje. Evropska komisija opozarja, da se izseljevanje zmanjšuje – med krizo je vsak dan odšlo na tuje kar 250 Ircev.
Zahtevani donosi na irske desetletne obveznice se gibljejo okoli 3,5 odstotka, manj kot za Italijo ali Španijo. Bruselj je zadovoljen s krčenjem javnofinančnega primanjkljaja. Letos naj bi še znašal 7,5 odstotka BDP, čez dve leti naj bi v skladu z zavezami dosegli triodstotno maastrichtsko raven. Ključni pomen v trojki pripisujejo krčenju stroškov v zdravstvu, ne da bi krčili osnovne storitve. Socialno pomoč morajo po mnenju trojke nameniti najbolj prizadetim. Tako bi dosegli fiskalno konsolidacijo, ki ne bi ogrožala rasti.
Več težav je v bančnem sektorju, ki je bil s pokom nepremičninskega balona samo jedro irskih težav. Delež slabih posojil ostaja velik, kreditiranje gospodarstva šibko. Za prednost Irske veljata fleksibilnost gospodarstva in privlačnost za tuje naložbe. Imajo, denimo, močan farmacevtski sektor in digitalno ekonomijo. Nizko obdavčitev dobička podjetij, 12,5 odstotka, bodo ohranili. Razbohoteni bančni sektor obremenjujejo z novimi dajatvami, leta 2014 naj bi s posebnim bančnim davkom zbrali 150 milijonov evrov.
Ali bo Irska res postala neodvisna od pomoči, ostaja negotovo. Ne glede na slovo trojke je IMF predlagal postopen izhod iz programa. Ena od rešitev bi bilo previdnostno posojilo kriznega sklada ESM. Tako bi imeli pripravljeno varnostno mrežo, če bi se položaj države na trgih poslabšal. V evrski skupini še niso hoteli ugibati, kaj se bo zgodilo; več bo znanega v prihodnjih tednih.
