Iskanje izhoda iz labirinta bančne unije

Bruselj – Finančni ministri EU so se ves dan prebijali skozi labirint rešitev, s katerimi bi projekt postavljanja drugega stebra bančne unije naredili prebavljiv za evropske parlamentarce, ki se postavljajo po robu predlaganim rešitvam.

Po dvodnevnem pogajalskem maratonu so se ministri le uskladili o tajnem mandatu za pogajanja s parlamentarci, ki se bodo začela jutri. Pot do kompromisa s parlamentom bo najbrž še trnova. Čeprav je iz njega v zadnjih tednih prišlo nekaj ostrih kritik, češ, članice spodkopavajo cilje bančne unije, so finančni ministri prepričani, da na koncu večjih težav ne bo in da bo na zadnjem, aprilskem zasedanju parlamentarcev novi sistem le sprejet. »Ne vidimo veliko razlogov za parlamentarno blokado,« je dejal nemški finančni minister Wolfgang Schäuble.

Novi mehanizem za sanacijo bank in ustanovitev sklada za financiranje njihovega reševanja bosta skupaj s centralnim nadzorom bančnega sektorja v ECB v Frankfurtu temelja prihodnje bančne unije. Politični cilj je doseči, da davkoplačevalci v prihodnje ne bi več plačevali stroškov reševanja bank, ki so se znašle v težavah, ker so lahkomiselno podeljevala posojila ali se izpostavljala prevelikim tveganjem. Tako naj bi ločile povezavo med bankami in proračuni, zaradi katere je več držav končalo na robu bankrota.

Zaradi zapletene pravne podlage – denimo nejasnosti glede prenosa pristojnosti za soodločanje in financiranja na naddržavno raven – so pogajanja orjaški tehnični zalogaj. Prvi dan pogajanj so se ukvarjali predvsem z vprašanjem, ali bi reševalni sklad, ki bo v prvih letih obstoja – financiral se bo z bančnimi dajatvami – razpolagal z razmeroma skromnimi zneski, najemal posojila. Nemčija po pričakovanju ni naklonjena zahtevam sredozemskih članicah, ki želijo, da bi se sklad napajal pri ESM, ki je bila ustanovljena z drugim namenom.

Španski minister za gospodarstvo Luis de Guindos je izrazil prepričanje, da bi sklad moral dobiti manevrski prostor za finančno podkrepitev, če v njem ne bi bilo dovolj denarja. Tako da bi poslali prepričljivo sporočilo finančnim trgom. Toda v Berlinu nasprotujejo takšnim novim zamislim, s katerimi bi širili njegove finančne zmogljivosti. »Govorili bi o velikih številkah, a ne bi nič plačali. Reševanja ne bi smeli plačevati s posojili, saj bi s tem spet prevzel odgovornost davkoplačevalec. Denar morajo zagotoviti banke,« je povedal Schäuble. Tudi postopek odločanja o porabi denarja je še odprt. V skladu bodo članice najprej imele le svoje nacionalne oddelke, ki se bodo postopno združevali. Eno od vprašanj je, v kakšnem postopku bi oddelki lahko posojali denar drug drugemu, če bi bila katera od bank v krizi in na nacionalnem oddelku ne bi bilo dovolj denarja za reševanje. Parlamentarci že tako bentijo, ker bo sklad oblikovan brez njihovega soodločanja, temveč s posebno pogodbo med članicami. Polnili bi ga deset let, kar je po mnenju kritikov predolgo obdobje.

Naslednje kočljivo vprašanje je načelo »bail-in«, ki zahteva, da pri vsakem reševanju z denarjem davkoplačevalcev del stroškov reševanja bank plačajo njihovi upniki in lastniki. To se je zgodilo pred kapitalskimi injekcijami bank v Sloveniji. Načelo naj bi veljalo tudi takrat, ko bo katera od bank dobila pomoč sklada. V zadnjem času je bilo kar nekaj namigov, da večje članice hočejo ublažitev tega pravila. »Strinjamo se, da načelo lahko spremenimo le s soglasjem vseh članic,« je pojasnil vodja evrske skupine Jeroen Dijsselbloem.