Reykjavik – Namen sojenja nekdanjemu predsedniku vlade je nesporen in transparenten, čeprav je njegova dejanska krivda stvar individualne presoje. Obtoženi Geir Haarde na Islandiji predstavlja poosebitev finančnega zloma.
»Zavračam vse obtožbe in verjamem, da zanje ni prave podlage,« je na začetku prvega dne sojenja povedal politik, nekdanji prvak Stranke neodvisnosti, ki je na čelu islandske vlade preživel malo več kot dve leti, ko se je njegov mandat končal na pogorišču treh največjih bank v državi.
Geira Haardeja oblast obtožuje malomarnosti pri preprečevanju finančnega zloma leta 2008, češ da ni poskrbel za stabilnost bančnega sistema; kot prvi nekdanji minister v islandski zgodovini je včeraj stopil pred Landsdómur, poseben organ, namenjen sojenju članom izvršne oblasti.
Majhne možnosti
V svojem uvodnem nastopu je ponovil že znana stališča, da obtožbe o malomarnosti niso utemeljene in da so v svojem bistvu politično motivirane. Premier v letih med 2006 in 2009 se je kot že tolikokrat doslej izrekel za nedolžnega. Prepričan, da bi glavni del krivde morala nositi vodstva propadlih bank Kaupthing, Landsbanki and Glitnir, je Haarde vztrajal, da je pri sprejemanju odločitev vedno sledil interesom islandskega prebivalstva. »Šele po zlomu smo se vsi začeli zavedati dejanskih razsežnosti problema,« je med drugim povedal sodnikom.
Možnosti, da bo proces proti nekdanjemu predsedniku vlade uspešen, so po izjavah strokovnjakov majhne – njegov pregon je razkril nemalo različnih mnenj, predvsem znotraj političnih krogov. Sojenje se je lahko začelo šele, ko je islandski parlament prejšnji teden s tesno večino zavrnil pobudo Stranke neodvisnosti za umik obtožb proti Haardeju.
Po dolgotrajni in razgreti razpravi so mnenja poslancev ostala zelo različna; malo manj kot polovica ni bila prepričana, da Haarde v celotni zgodbi ne predstavlja zgolj grešnega kozla. Analitiki in pravni strokovnjaki v tesnem izidu glasovanja in v dejstvu, da obtožbe sestavljajo politiki, in ne tožilci, vidijo morda največjo težavo v sojenju proti nekdanjemu šefu države. Nekateri vztrajajo, da politikom že v osnovi primanjkuje kompetenc pri odločanju o tem, ali za začetek sodnih postopkov sploh obstajajo utemeljeni razlogi. Profesor prava na islandski univerzi je opozoril na čustveni vidik krize, ki ima zelo velik vpliv – niti navadni državljani niti poslanci nanj niso imuni.
Robert Wade, profesor politične ekonomije na London School of Economics, sojenje vseeno razume kot pozitiven in upravičen korak. Ne zaradi Haardejeve resnične odgovornosti, ampak zaradi simboličnega učinka, ki ga bo imelo na pokrizno obdobje, ko Islandija počasi, a vztrajno okreva. »V odzivu javnosti je mogoče zaslediti zelo veliko simpatij do Haardeja, ker je pred sodišče moral sam. Kljub temu je bolje, da se sodi nekdanjemu premieru kot pa nikomur. Ministrske napake so se gotovo zgodile,« je Wade dejal v izjavi za Guardian.
Poleg nekdanjega premiera bi morali pred Landsdómur stopiti še trije člani takratne ministrske ekipe, a je oblast od njihovega nadaljnjega pregona odstopila. Sojenje bo predvidoma končano v desetih dneh, nato pa si bo sodni svet, sestavljen iz 15 članov, vzel čas za premislek in dokončno odločitev.