Tiskane izdaje
Prejšnji teden je francoska narodna skupščina potrdila novi družinski zakonik, ki legalizira istospolne poroke. Maja, ko naj bi zakon začel veljati, bo Francija postala dvanajsta država, ki gejem in lezbijkam omogoča poroke.
Zakonski predlog bo moral potrditi še zgornji dom francoskega parlamenta, senat, v katerem imajo socialisti večino, po podpisu predsednika republike Françoisa Hollanda pa naj bi začel veljati spomladi. Francoskemu zgledu bo očitno kmalu sledila Velika Britanija: v začetku februarja je spodnji dom britanskega parlamenta z veliko večino podprl zakon o istospolnih porokah. Potrebna bosta še po eno glasovanje v tem in v zgornjem domu, toda pričakovati je pozitiven izid, predvidevajo, da bo zakon začel veljati to poletje.
Kljub ostremu nasprotovanju in množičnim demonstracijam proti istospolnim porokam in posvojitvam otrok na pariških ulicah glasovanji v Franciji in Britaniji kažeta, da se stvari spreminjajo – in to predvsem na Zahodu, saj je večina držav, ki za zdaj omogočajo istospolne poroke, bodisi v Evropi bodisi v Združenih državah.
Med enajstimi državami, ki zdaj priznavajo istospolne poroke, jih je leta 2000 prva uzakonila Nizozemska. Pred več kot desetletjem je glasovanje v tamkajšnjem parlamentu, ki je omogočilo gejevskim in lezbičnim parom poroke, ločitve in posvojitve otrok, oralo ledino. Zakonodaji je tedaj nasprotovala samo krščanskodemokratska stranka, ki je sestavljala vladajočo koalicijo. Belgija je tovrstno zakonodajo sprejela leta 2003, parlament pa je postopek začel že leta 1998, ko je istospolnim parom omogočil omejeno pravico v obliki registriranja partnerstva. Pet let kasneje je belgijski parlament legaliziral istospolne poroke in priznal enake pravice pri dedovanju, kot veljajo za heteroseksualne pare. Zakon sta podprla flamsko govoreči sever in francoski govoreči jug države brez velikega nasprotovanja.
Čedalje daljši seznam
Istospolni pari v Kanadi so večino zakonitih pravic, povezanih s poroko, dobili že leta 1999, ko so federalna in provincialne vlade omogočile poroko gejem in lezbijkam. Leta 2005 je kanadski parlament sprejel zakonodajo, s katero so istospolne poroke začele veljati za celotno državo. Prizadevanje konservativne vlade, ki je hotela spremeniti zakonodajo, je leta 2006 spodletelo. Tega leta je istospolne poroke uzakonil tudi južnoafriški parlament.
Na Norveškem se lahko istospolni pari poročajo, posvajajo otroke in imajo možnost umetne oploditve od leta 2009. Novi zakon je nadomestil starega iz leta 1993, ki je dovoljeval civilne zveze. Zakonodajo so leta 2009 sprejeli kljub odporu dveh konservativnih strank in nasprotovanju javnosti financiranju posegov umetnega oplojevanja za istospolne pare. Luteranska cerkev je bila glede tega vprašanja razdeljena.
Istega leta je švedski parlament z veliko večino podprl istospolne poroke, dotlej je bila dovoljena samo registracija civilnih zvez, uvedena desetletje pred tem. Portugalska je leta 2010 postala osma država, ki dovoljuje poroke gejev in lezbijk (zakonodaja ne vključuje pravice do posvojitve otrok), pred sprejetjem ukrepa se je temu v prid opredelilo tudi portugalsko ustavno sodišče.
Na Islandiji, ki je prav tako sprejela tovrstno zakonodajo leta 2010, je bilo javno mnenje že pred parlamentarnim odločanjem poudarjeno naklonjeno istospolnim, v parlamentu ni bilo glasov proti. Znano je, da se je premierka Jóhanna Sigurðardóttir leta 2010 poročila z dolgoletno partnerico Jóníno Leósdóttir, bili sta prvi par, ki se je poročil po novem zakonu.
Argentina je kot prva latinskoameriška država legalizirala istospolne poroke leta 2010. Kljub ostremu nasprotovanju Katoliške cerkve in protestantskih cerkva sta zakon sprejela oba domova parlamenta in ga je podpisala predsednica Cristina Fernández de Kirchner. Zakon daje parom enake pravice in odgovornosti, skupaj s posvojitvijo otrok. Leta 2012 je omogočila istospolne poroke tudi Danska, ki je 1989. prva omogočila registracijo istospolnih parov, od leta 2010 pa imajo tudi pravico do posvojitve otrok.
Del zakonodaje priznava istospolne poroke tudi v Združenih državah in Mehiki. Leta 2003 je kot prva to omogočila ameriška zvezna država Massachusetts, odtlej je še osem drugih držav (Connecticut, Iowa, Maryland, Maine, New Hampshire, Vermont, New York in Washington) v skladu s sodnimi odločitvami legaliziralo istospolne poroke. V nekaterih državah razprave o tem še potekajo, letos se bo o dveh pomembnih primerih istospolnih porok izreklo tudi vrhovno sodišče. V Mehiki so istospolne poroke legalizirali leta 2009.
