Tiskane izdaje
Kabul − Napeti odnosi med vladama v Kabulu in Washingtonu so se še nekoliko zaostrili. Afganistanske oblasti so namreč kljub nasprotovanju Združenih držav Amerike iz centra za pridržanje Parvan (nekdaj zloglasni Bagram) davi izpustile 65 domnevnih talibskih borcev.
Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je izpustitev osumljencev odredil že pred več tedni. Kot trdijo v Kabulu, preiskovalci namreč niso našli dovolj dokazov, da bi jim lahko sodili. Karzaj je poleg tega namignil, da so nekatere zapornike mučili, tako da so začeli sovražiti lastno državo, in center za pridržanje Parvan označil za ustanovo, ki proizvaja talibe.
Odločitev je sprožila jezen odziv ZDA in skrhala že tako napete odnose med državama, piše Al Džazira. Ameriške sile v Afganistanu so obsodile odločitev afganistanske vlade in izpuščene zapornike označile za varnostno grožnjo. Washington trdi, da gre za nevarne posameznike, neposredno povezane z napadi, v katerih so umrli ali pa je bilo ranjenih 32 Natovih in 23 afganistanskih vojakov. »To je velik korak nazaj za vladavino prava v Afganistanu,« je že na začetku tedna sporočila ameriška vojska.
Ameriško veleposlaništvo pa je izrazilo obžalovanje nad odločitvijo afganistanski oblasti in posvarilo, da bi poteza lahko privedla do novega prelivanja krvi. »Odgovornost za posledice te odločitve v celoti nosi afganistanska vlada,« je še sporočilo.
Poteza Kabula bo po pričakovanjih še bolj ogrozila ameriško-afganistanske odnose, ki so se v zadnjih mesecih močno ohladili ker predsednik Karzai ni pravočasno podpisal sporazuma o varnosti in obrambnem sodelovanju, v skladu s katerim bi okoli 10.000 ameriških vojakov v Afganistanu ostalo še deset let, država pa bi bila deležna tudi izdatne finančne pomoči. Že na začetku januarja so se z afganistanskim predsednikom v Kabulu sestali republikanski senatorji, ki so ga posvarili, da bi bila vsakršna izpustitev zapornikov iz Bagrama velik korak nazaj za ameriško-afganistanske odnose. Pomenila bi namreč kršitev sporazuma, ki sta ga Kabul in Washington sklenila marca lani ob predaji zapora iz ameriških v afganistanske roke − strani sta se tedaj namreč strinjali, da nobenega od približno 3000 zapornikov ne bodo izpustili brez temeljite ocene tveganja.
