»Izdajalec« Snowden si želi domov

New York – Leto dni po razkritju, da je vir za največji odliv ameriških zaupnih podatkov, je Edward Snowden v prvem pogovoru za ameriške televizije branil svojo odločitev in zavrnil poskuse administracije, da bi razvrednotila njegov položaj v obveščevalni hierarhiji. Prav tako je nakazal, da si želi vrnitve v ZDA. Odgovor Bele hiše je še vedno: »Dobrodošel, ampak na sodišču.«

Ameriški zunanji minister John Kerry je Snowdnu, ki ima dovoljenje za začasno zatočišče v Moskvi, sporočil, naj »se opogumi in vrne v ZDA«. Državni sekretar ni imel nežnih besed zanj, označil ga je za strahopetca in izdajalca, saj pravi domoljub ne bi pred odgovornostjo pobegnil v Rusijo. »Če si želi domov in je pripravljen sprejeti posledice, lahko to naredimo že danes,« mu je ponudil enosmerno vozovnico in potni list za vrnitev. ZDA so ga obtožile treh kršitev zakona o vohunjenju, ta pa po besedah njegovih odvetnikov ne ločuje med razkrivanjem podatkov zaradi interesa javnosti in med izdajanjem nasprotnikom.

NSA: Nehaj spraševati!

Snowden je v enournem pogovoru za televizijsko mrežo NBC dejal, da je na izjemno širjenje nadzornega omrežja v ZDA in kršitve ustave večkrat poskušal opozoriti znotraj obveščevalne skupnosti, vendar so mu menda odgovorni v Nacionalni varnostni agenciji (NSA) sporočili, naj neha postavljati vprašanja. Zato mu po njegovih besedah ni preostalo drugega, kot da je prekopiral več kot 1,7 milijona zaupnih dokumentov in jih izročil novinarjem.

Posledic se je zavedal, toda še vedno si želi domov, a mu obtožbe ne omogočajo javnega procesa, na katerem bi lahko predstavil dokaze v svojo obrambo, saj so mnogi označeni kot zaupni. »Soočenje s posledicami ne pomeni pravičnega sojenja,« je zatrdil, zato ne namerava »preprosto odkorakati v zaporniško celico«.

Analitiki: Intervju ni razkril nič novega

Ameriški medijski in obveščevalni analitiki menijo, da intervju, ki ga je novinar Brian Williams po mesecih pogajanj opravil v moskovskem hotelu Kempinski, ni prinesel bistvenih novosti in da je predvsem Snowdnov nagovor ameriške javnosti in državnega vrha. Hudo jezna je nanj obveščevalna skupnost, ki mu ne bo zlahka odpustila javnega razkritja njenega početja in hudega padca ugleda in možnosti (so)delovanja, posebno v Evropi. Za zdaj je povsem v oblakih tudi njegova želja, da bi ga obravnavali kot žvižgača in mu celo oprostili razkritje dokumentov.

Ameriška vlada je po 11. septembru nevarnost terorizma izrabila kot opravičilo za programe, ki »se nikoli niso pokazali kot zagotovilo naše varnosti, pač pa so nas stali svoboščin in državljanskih pravic, ki se jim ne bi bili smeli odreči, in tudi ustava pravi, da nam jih ne bi bili smeli vzeti«, je prepričan Snowden, ki je svoje dejanje opravičil z besedami, da »včasih pravično ni tudi zakonito«. Njegovi zagovorniki poudarjajo, da je največje razkritje ameriških tajnih podatkov pripeljalo do zgodovinske reforme dela ameriških obveščevalcev in prineslo nekaj uglednih novinarskih nagrad, kar pa bi bilo na morebitnem sojenju povsem prezrto.

Naklonjenost javnosti edina vozovnica za vrnitev

Bolj prijazno se je na enourni pogovor odzvala ameriška javnost, raziskava NBC je pokazala, da ga je kot žvižgača pred intervjujem videlo le 47 odstotkov Američanov, včeraj zjutraj pa mu jih je bilo naklonjenih že 61 odstotkov. Snowden se je po besedah New York Timesa pokazal kot premišljen in umirjen sogovornik, ne pa kot »fanatik ali pompozen dolgoveznež, skratka Antiassange [Julian, ustanovitelj žvižgaške spletne strani za razkrivanje zaupnih podatkov Wikileaks, op. p.]«. Raziskava središča Pew je pred tedni pokazala, da so mu naklonjeni mladi Američani, morda bo zdaj prepričal tudi starejše, ki ga vidijo kot izdajalca. Široka podpora javnosti pa je njegova edina vozovnica za vrnitev.