Tiskane izdaje
Kot poroča britanska mreža BBC, se je Snowden iz hotela Mira, kamor je prispel 20. maja, odjavil sam. Domnevajo sicer, da je še vedno v Hongkongu.
Snowden je najbolj znani žvižgač po vojaku Bradleyu Manningu, ki je pred leti organizaciji WikiLeaks posredoval ameriške diplomatske depeše, in glavi protagonist tako imenovane afere Prizma − obsežnega programa nadzora, ki ga izvaja ameriška obveščevalna skupnost.
Kot smo v Delu že poročali, so afero prejšnji teden razkrili mediji. Najprej je britanski Guardian objavil tajni dokument, s katerim je ameriško tajno sodišče mobilnemu ponudniku Verizon odredilo, naj Državni varnostni agenciji (NSA), največji v spletu 17 ameriških obveščevalnih organizacij, preda vse podatke o telefonskih klicih njegovih uporabnikov. Nato pa sta Guardian in Washington Post razkrila obstoj »programa Prism«, ki zbira podatke in vsebino vsaj devetih največjih spletnih podjetij (med njimi so Google, Skype, Facebook, Microsoft, Yahoo in Apple). NSA je menda priklopljena neposredno na njihove strežnike, podatke pa so menda dobivali tudi britanski obveščevalci.
Časnika sta zatem konec tedna 29-letnega Snowdena razkrila kot človeka, ki je javnosti razkril podrobnosti o tajnem programu ameriške NSA, poleg tega pa je britanski časopis v nedeljo objavil 12-minutni videointervju z mladim Američanom, ki se je, kot je dejal, odločil žrtvovati šestmestno letno plačo v računalniški svetovalni družbi Booz Allen Hamilton na Havajih, »zato, ker vladi ZDA ne morem mirne vesti dopustiti, da z velikanskimi prisluškovalnimi napravami, ki jih gradi v tajnosti, uniči zasebnost, svobodni splet in temeljne človeške svoboščine po vsem svetu«.
Snowdnova usoda sicer še vedno ni znana. Kot je zapisala že naša novinarka Zorana Baković, ve, da ne bo nikoli več videl svojega doma. Rad bi zaprosil za azil v kateri od držav, ki »spoštuje enake vrednote« in ki z ZDA nima sklenjenega sporazuma o izročitvi ljudi, proti katerim je uvedena preiskava.
Zapletlo bi se lahko že pri Hongkongu − tik preden je 1. julija 1997 spet prišel pod kitajsko upravo, je Hongkong namreč z Združenimi državami sklenil sporazum o izročanju beguncev, proti katerim poteka kazenska preiskava, ker pa je britanska kolonija takoj nato prišla pod oblast Pekinga, so v listino zapisali še kitajsko pravico veta v primeru, kadar gre za posameznike, katerih izročitev »bi lahko škodila obrambi, zunanjim zadevam ali temeljnim javnim interesom LR Kitajske«. Tega določila do zdaj nikoli niso preizkusili v stvarnosti, je pa zdaj prav ta klavzula Snowdena spremenila v politični izziv za kitajsko-ameriške odnose, dodaja naša novinarka.
