Tiskane izdaje
Vse bolj postaja jasno, da se podpisnici memoranduma o urejanju spora glede prenesenih deviznih prihrankov hrvaških varčevalcev LB, ki sta ga predsednika vlad Slovenije in Hrvaške podpisala 11. marca na Mokricah, še kar ne moreta poenotiti o pomenu besede »stay«, zapisane v omenjenem memorandumu.
Županijsko sodišče v Zagrebu je namreč danes preložilo obravnavo v primeru omenjene tožbe Zagrebške banke proti Ljubljanski banki (LB) in NLB, potem ko je odvetnica Zagrebške banke Maja Špoljarić zahtevala 30 dni za preučitev zahtevka odvetnikov slovenskih bank za prekinitev postopka. Odvetnik LB Matija Pečatnik je pojasnil, da bi morali postopke proti slovenskim bankam prekiniti na vseh hrvaških sodiščih, saj bi bil le tako dosežen namen memoranduma o urejanju spora glede prenesenih deviznih prihrankov hrvaških varčevalcev LB, ki sta ga predsednika vlad Slovenije in Hrvaške podpisala 11. marca. Z njim se je, kot pojasnjuje slovenska stran, hrvaška vlada obvezala, da bo do dokončnega dogovora o LB − torej za nedoločen čas − zagotovila ustavitev vseh sodnih postopkov Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb (PBZ) proti slovenskim bankam na hrvaških sodiščih. Hrvaška stran vztraja pri »mirovanju« postopka v skladu s hrvaškim zakonom o pravdnem postopku. Ta sicer velja le eno leto, a ga je ob soglasju obeh vpletenih strani mogoče podaljšati še za eno leto. Pomemben je tudi podatek, da je za mirovanje potrebno soglasje vseh strank v postopku, o prekinitvi pa odloča sodišče.
Kakšna bo odločitev sodnice zagrebškega županijskega sodišča Vesne Horvat o predlogih, bo znano čez 30 dni, ko bo odločitev poslala vpletenim po pisni poti, vse bolj pa postaja jasno, da postajata obe strani, tako slovenska kot hrvaška, »izgubljeni v prevodu«. Obe strani vlagata pritožbe, s katerimi zagovarjata svoja stališča in dokazujeta, da beseda »stay«, zapisana in podpisana v memorandumu (mimogrede: memorandum je bil podpisan le v dveh izvodih in v angleškem jeziku), pomeni »prekinitev, ki velja za nedoločen čas«, kot to trdi slovenska stran oziroma, da pomeni le »mirovanje v skladu s hrvaškim zakonom o pravdnem postopku«, kot to vztraja hrvaška odvetnica Maja Špoljarić, pravzaprav pa pomeni le zaustavitev za eno leto.
Ne glede na vse, dilema, ali je treba sodni spor glede prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev Privredne banke Zagreb (PBZ) in Zagrebške banke (ZaBa) prekiniti (zamrzniti) do končnega dogovora ali ga le »prekiniti v skladu s hrvaškim pravnim redom«, ostaja odprta. Najmanj do 1. julija, ko Hrvaška vstopa v evropsko družino. Od takrat naj bi namreč, menijo nekateri, tudi hrvaško sodišče odločneje stopilo v odločanje nekaterih primerov − tudi slednjega, ki se je očitno izgubil v memorandumskem prevodu.
