Izkrcanje, ki je zasužnjenemu svetu ponudilo novo upanje

Slovesnosti so se prvič v zgodovini udeležili tudi slovenski partizani.

Objavljeno
06. junij 2014 20.14
Normandija, spominska slovesnost
Boštjan Videmšek, zunanja politika
Boštjan Videmšek, zunanja politika

Ouistreham - Na današnji osrednji prireditvi v mestecu Ouistreham ob sončni normandijski obali, kjer se je pred točno sedemdesetimi leti pisala zgodovina - in prihodnost - modernega sveta, so se veterani skrivali pred žgočim soncem, zbrana množica pa je z ovacijami pozdravila ameriškega predsednika Baracka Obamo in angleško kraljico Elizabeto II. Mimohod nemške kanclerke je občinstvo na čelu z veterani pospremilo z dostojanstveno tišino. Na prihod ruskega predsednika Vladimirja Putina se publika ni odzvala. So pa Putinovi kisli nasmeški ob ovacijah, ki so bile namenjene ameriškemu predsedniku, toliko bolj zabavali režiserja kaotične slovesnosti, ki se je začela z enourno zamudo.

Francoski predsednik François Hollande je med svojim slavnostnim govorom izrazil globoko hvaležnost vsem tistim »mladim možem z vsega sveta, ki so za kolektivno varnost sveta in svobodo tvegali ali celo podarili svoja življenja«. Po njegovih besedah so vsi možje, ki so se borili v Normandiji - heroji. Zmago nad nacizmom je Hollande poudaril kot temelj moderne Evrope, pri tem pa ni pozabil omeniti težav, od gospodarske krize do podnebnih sprememb, novih front človeštva, s katerimi se danes spopadata tako svet kot Evropa. »Francija ne bo nikoli pozabila svojega dolga do teh mož in solidarnosti z Združenimi državami,« je že na dopoldanski slovesnosti na ameriškem vojaškem pokopališču v Collville-sur-Meru dejal francoski predsednik.

Obletnice izkrcanja v Normandiji, ki je skupaj s sovjetskim razbijanjem nemškega vojaškega (u)stroja ključno pripomogla k rušenju nacističnega režima, so se prvič v zgodovini udeležili tudi pripadniki slovenske borčevske organizacije. Trinajst partizanov je v Francijo prišlo na osebno vabilo francoskega predsednika, sedeli pa so v družbi vseh drugih veteranov. »To je zame - in za nas - veliko zadoščenje. Dolgo, predolgo smo čakali na to. Za Slovenijo je to izjemno pomemben zgodovinski dogodek - to je uradno priznanje, da sta bila partizansko gibanje in z njim Slovenija del zavezniškega gibanja,« je za Delo pred začetkom glavne slovesnosti povedal Ljubo Bavcon, pravnik in borec za človekove pravice, ki je vest o zavezniškem izkrcanju dočakal v tržaškem zaporu. Z velikanskim nasmehom na licih in partizanskimi pesmimi v grlu, se spominja Bavcon.