Tiskane izdaje
Razmere v Izraelu, na okupiranih palestinskih območjih in predvsem v Gazi, ki so jo izraelska vojaška letala skupaj z mornarico danes bombardirala že četrti dan, se iz ure v uro zaostrujejo. Zdi se, da se je izraelska oblast odločila dokončno obračunati s Hamasom.
V zadnjih štirih dneh so izraelska letala na območje Gaze izvedla kar 440 napadov, v katerih je bilo do zdaj ubitih okoli trideset ljudi in uničen velik del Hamasove infrastrukture. Bolnišnice v Gazi so polne ranjenih civilistov in pripadnikov Hamasa. Po ciljih v največjem »zaporu na prostem«, kjer v skoraj popolni blokadi, ki traja že sedmo leto, živita skoraj dva milijona ljudi, so v torek zvečer Izraelci napadli tudi z morja.
Oslabljeni Hamas
Vojaško, politično in gospodarsko oslabljeni Hamas, ki je v času tako imenovane arabske pomladi doživel več udarcev, od katerih si še dolgo ne bo opomogel, prav tako stopnjuje svoje napade na cilje v južnem Izraelu. Kljub osiromašenemu vojaškem arzenalu – posledici egiptovskega zaprtja podzemnih tunelov v Rafi in »ideološkega spora« z Iranom ter sirskim režimom – so Hamasove rakete v zadnjih dveh dneh dosegle celo predmestje Jeruzalema. Osem raket, ki so letele proti Tel Avivu, je prestregla izraelska zračna obramba.
Izraelska vojska je v Gazi do zdaj večinoma napadala »strateške cilje«: vojaško in logistično infrastrukturo Hamasa in Islamskega džihada ter bivališča voditeljev različnih palestinskih organizacij. V napadih je bil skupaj s svojimi štirimi ženami ubit tudi voditelj Islamskega džihada Hafez Hamad. A zelo hitro se povečuje tudi število žrtev med civilisti, ki so se med nenehnim bombardiranjem in huronskim tresenjem tal, kar je travmatizirane prebivalce obmorske palestinske enklave spomnilo na izraelsko operacijo pred petimi leti in pol, ko je v bilo v treh tednih v Gazi ubitih 1300 ljudi.
Sporočila, ki jih izraelska oblast in vojska pošiljajo v javnost, kažejo, da je judovska država na območju Gaze sprožila dolgotrajno operacijo, katere cilj je dokončni obračun z oslabljenim Hamasom, ki je pred dobrima dvema mesecema s konkurenčnim palestinskim gibanjem sklenil nekakšno spravo in se odločil ustanoviti skupno vlado.
Mobilizacija izraelskih
Hamasovi predstavniki so napovedali »maščevanje«, a vprašanje je, kakšne so po letih izolacije njihove vojaške sposobnosti.
Vse bolj napeto je tudi na okupiranem Zahodnem Bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu.
Le še ena epizoda uničenja regije
Za tako imenovano »palestinsko vprašanje« v vseh šestinšestdesetih letih obstoja izraelske države ni bilo tako malo občutljivosti in zanimanja, kot ga je danes, zato si lahko Izrael na območju Gaze privošči tako srdite napade.
Od izraelske vojaške operacije Cast Lead, v kateri je umrlo 1300 Palestincev, večinoma civilistov, je minilo že pet let in pol. A bombardiranje območja Gaze je takrat potekalo v drugačnih geostrateških razmerjih.
Pozabljeno palestinsko vprašanje
V zadnjih letih se je zgodila arabska pomlad. Razpadle so močne arabske države Egipt, Libija in Sirija. Kaos v Iraku, ki je bil »pokončan« že v času ameriške okupacije in nato državljanske vojne, se je še okrepil. Meje med Sirijo in Irakom so med blitzkriegom skrajnih sunitskih milic dokončno padle. Sunitsko-šiitski spopad se ne širi le po Bližnjem vzhodu, ampak po vsem muslimanskem svetu. V takšnem razmerju moči je bilo palestinsko vprašanje pozabljeno, »rešitev dveh držav« pa je postala ena najslabših šal, ki jih pripovedujejo svetovni diplomati. Hamas, katerega pozicija se je z vladavino Muslimanskih bratov v Egiptu in (začasnim) odprtjem mejnega Rafa okrepila, je bil po vojaškem udaru v Kairu popolnoma marginaliziran, saj je že prej izgubil svoje zaveznike (in pokrovitelje) v Damasku, kjer je skrajno palestinsko gibanje domovalo dolga leta. Sirska državljanska vojna je tudi prekinila sodelovanje Teherana in Hamasa - podobno velja za Hamsove odnose z gibanjem Hezbolah. Novih geopolitičnih razmerij v regij se najbolje zavedajo prav izraelske oblasti, ki so ves čas arabske pomladi modro molčale in v vmesnem času še dodatno ožile palestinski življenjski prostor. Izrael, kratkoročni zmagovalec arabske pomladi, je z veseljem sprejel novice o slabljenju svojih zgodovinskih sovražnikov in to, da je položaj Palesticnev postal »drugorazredna politična tema«. Zato napadi na Gazo ne bi smeli nikogar presenetiti.
