Izraelski in palestinski pogajalci začeli neposredna pogajanja

Pogovori potekajo v senci izraelskih načrtov gradnje več kot 2000 novih stanovanj, ki so močno razjezili Palestince.

Objavljeno
14. avgust 2013 22.20
TOPSHOTS-PAKISTAN-ISRAEL-PALESTINIANS-PROTEST
Š. P., Delo.si; STA
Š. P., Delo.si; STA
Jeruzalem - Izraelski in palestinski pogajalci so se danes po pripravljalnih pogovorih konec julija sestali na novem krogu neposrednih pogajanj. Te so ob posredovanju ZDA obnovili po treh letih, poroča Slovenska tiskovna agencija. Pogovori potekajo v senci izraelskih načrtov gradnje več kot 2000 novih stanovanj v vzhodnem Jeruzalemu in na Zahodnem bregu, ki so močno razjezili Palestince.

Nobena stran sicer ni uradno potrdila začetka pogovorov, a ti naj bi se začeli ob 19. uri. Po poročanju izraelskih medijev je na čelu izraelskih pogajalcev Cipi Livni, na čelu palestinske ekipe pa Saeb Erakat.

Medtem ko so nekateri palestinski predstavniki pred srečanjem navajali, da se bodo pogajalci sešli v prestižnem jeruzalemskem hotelu King David, dejanska lokacija ni znana, po poročaanju francoske tiskovne agencije AFP navaja STA.

Pogajalska ekipa naj bi se sicer po poročanju medijev na današnjih pogovorih za zaprtimi vrati sprva dogovorila o dnevnem redu in zaporedju pogajalskih točk, povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Izrael je v dneh pred nadaljevanjem neposrednih pogovorov napravil nekaj korakov v smeri izpolnitve dogovora, ki je pogoj za pogajanja. Odobril je namreč izpustitev 26 palestinskih zapornikov - vsega skupaj naj bi jih postopoma izpustili 104 - in tudi objavil njihova imena.

Več kot 2000 novih stanovanj za judovske naseljence

Na drugi strani pa je napovedal gradnjo več kot 2000 novih stanovanj za judovske naseljence v vzhodnem Jeruzalemu ter na Zahodnem bregu, kar je močno razjezilo Palestince. Slednji pravijo, da gre za dejanje brez primere, ki ogroža uspeh pogovorov, preden so se ti sploh začeli.

Ameriški zunanji minister John Kerry je sicer Palestince pozval, naj se na napoved Izraela ne odzivajo sovražno. Kot je poudaril, je najpomembnejše, da obe strani sedeta za pogajalsko mizo.

Vprašanje gradnje naselij na zasedenih ozemljih, ki ji nasprotujeta tudi ZDA in EU, je že leta 2010 povzročilo propad bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj, zaključuje STA.