Tiskane izdaje
Gaza - Potem ko je izraelska raketa v sredo ubila poveljnika vojaškega krila palestinskega gibanja Hamas Ahmeda Džabarija, so se razmere v Gazi nevarno zaostrile, silovito obstreljevanje med sprtima stranema pa grozi, da bo ozek pas palestinskega ozemlja ob Sredozemskem morju pahnilo v še eno vojno.
Izraelske oblasti so samo v prvih štiriindvajsetih urah najobsežnejše vojaške akcije v Gazi po decembru 2008, ko je bilo v tritedenski operaciji Cast Lead ubitih več kot 1400 Palestincev, večinoma civilistov, izvedle napade na več kot 200 tarč, pri čemer je bilo ubitih najmanj petnajst Palestincev, več kot 150 je ranjenih. Po trditvah izraelske vojske so se na muhi tokratne operacije, ki so ji nadeli ime Pillar of Cloud (Steber oblakov), znašle predvsem zmogljivosti palestinskih skrajnežev za izvajanje raketnih napadov na jug Izraela, ki so se v zadnjih dneh in tednih precej okrepili.
Toda kratkoročni učinek letalskih napadov na Gazo je, kakor je bilo tudi pričakovati, prav nasproten. Od Džabarijevega umora do danes zgodaj popoldne je nad Izrael poletelo več kot 250 raket, ki so po navedbah oblasti največ škode povzročile v Beršebi, v mestu Kirjat Malaki, kakih 30 kilometrov severovzhodno od Gaze, pa je ena od njih zadela štirinadstropno stavbo in ubila tri ljudi, več je ranjenih. Pripadniki Hamasa so prvič doslej izstrelili dve raketi tudi nad dobrih 50 kilometrov oddaljeni Tel Aviv, vendar izstrelka po navedbah izraelske vojske nista zadela mesta.
Sprti strani sicer vojne ne bijeta le na realnem bojišču, ampak tudi na svetovnem spletu, kjer izraelska vojska preko Twitterja sporoča Hamasovim operativcem, naj nekaj dni »ne hodijo na plano«, ti pa ji odgovarjajo, da si je z usmrtitvijo voditelja vojaškega krila islamskega gibanja Brigade Izedina al Kasama, čigar pogreba se je danes kljub grožnji iz zraka udeležilo na tisoče ljudi, »odprla vrata pekla«, kar je eden izmed spletnih komentatorjev posrečeno označil za »okno, ki razkriva otročjo, morilsko miselnost vodstva obeh strani«.
Grožnja s širitvijo konflikta
Čeprav je jasno, da se tokratna izraelska operacija ne bo končala v dnevu ali dveh, pa ostaja neznanka, ali se bodo v Tel Avivu zadovoljili zgolj z napadi iz zraka ali pa je mogoče pričakovati tudi kopensko ofenzivo na izolirano enklavo, kjer se na nekaj več kot 350 kvadratnih kilometrih stiska več kot 1,6 milijona Palestincev.
Izraelska vojska za zdaj te možnosti ne izključuje, pripravljenost »razširiti operacijo« pa je izrazil tudi premier Benjamin Netanjahu, ki ga čez dobra dva meseca čakajo predčasne parlamentarne volitve, zaradi česar bi lahko imela odločitev za napad na Gazo tudi notranjepolitične razsežnosti.
Oči mednarodne skupnosti pa so se ob izbruhu nasilja v Gazi usmerile tudi v Kairo, saj so se po lanskem strmoglavljenju Hosnija Mubaraka, ki ga je na oblasti nasledila Hamasu precej bolj naklonjena Muslimanska bratovščina, odnosi med Izraelom in Egiptom močno zapletli.
Novi egiptovski predsednik Mohamed Mursi je že obsodil »nesprejemljivo« izraelsko agresijo na Gazo, ki bi »lahko destabilizirala regijo«, oblasti v Kairu pa so že nekaj ur po začetku vojaške operacije odpoklicale veleposlanika v Tel Avivu, izraelskega diplomatskega predstavnika pa poklicale na zagovor.
O razmerah v Gazi je v noči na četrtek razpravljal tudi varnostni svet Združenih narodov, vendar poldrugo uro trajajoča izredna seja ni postregla s kakimi otipljivimi rezultati.
