Tiskane izdaje
Prestižna Nobelova nagrada, ki si jo nagrajenci nadenejo z veliko častjo, zgolj nominacija pa je dovolj za ponos, je vzniknila iz krivde prepričanega pacifista, ki se je hotel oddolžiti za enega bolj smrtonosnih izumov − dinamit.
Švedski kemik Alfred Nobel se je hotel kljub svojemu izumu v zgodovino zapisati kot človek, ki je pripomogel k blaginji človeštva, in ne nasprotno.
Zgodba pravi, da je ideja o nagradi za izjemne prispevke k blaginji družbe vzniknila leta 1888, ko je francoski časopis ob smrti brata Ludviga ponesreči objavil osmrtnico Alfreda Nobela. V njem so obsodili iznajdbo dinamita in ga označili kot »trgovca s smrtjo«. Razočaran nad svojim slovesom se je odločil, da bo spremenil svojo javno podobo. Odločil se je za potezo, ki ni osupnila le njegovih svojcev, ampak tudi švedsko javnost − napisal je oporoko, v kateri je večino svojega premoženja namenil ustanovitvi Nobelovih nagrad za izredne dosežke na področju fizike, kemije, medicine, literature in prispevka k miru. Leta 1968 je Švedska kraljeva banka uvedla še Nobelovo nagrado za ekonomijo.
Alfred Nobel je umrl leta 1896 v Italiji. Nobelovi nagradi je namenil 31.225.000 tedanjih švedskih kron oziroma več deset milijonov evrov.
Postopek nominacije, izbiranja in podeljevanja Nobelove nagrade za mir je natančno določen. Septembra, v letu pred podelitvijo, Nobelov odbor več tisoč organizacijam in posameznikom pošlje pisma, v katerih jih pozove k nominaciji kandidatov. Odbor nominacije sprejema do 1. februarja, o vseh, ki pridejo pozneje, se odloča šele naslednje leto.
O Nobelovi nagradi za mir odloča norveški neodvisni odbor petih članov, ki jih za obdobje šestih let − kandidati lahko služijo več mandatov zaporedoma − imenuje norveški parlament. V zadnjih letih so bili v odboru v večini upokojeni politiki.
Zakaj je Nobel, sam švedski državljan, izbiro nagrajenca za mir zaupal norveškemu parlamentu, pravzaprav ni znano. »Moja izrecna želja je, da se pri izbiranju nagrajencev ne upošteva državljanstvo kandidatov, ampak da nagrado dobijo najbolj zaslužni, pa naj bodo Skandinavci ali ne,« je zapisal.
Petčlanski norveški Nobelov odbor nagrajenca za mir ponavadi oznani na petek v sredini oktobra. Nagrade bodo na uradni slovesnosti podelili 10. decembra, na obletnico smrtni umrlega ustanovitelja Alfreda Nobela. Nobelova nagrada za mir je podeljena v Oslu, medtem ko preostale nagrade podelijo v Stockholmu.
