Tiskane izdaje
Njegov kovček je zguljen, a čvrst samsonite z nalepko etiopske letalske družbe na eni stranici in je vedno pripravljen za takojšen odhod. »Za pot moram biti pripravljen v desetih minutah,« pravi sivobradi Jacques Bérès.
Je eden od soustanoviteljev leta 1971 osnovane mednarodne nevladne humanitarne organizacije Zdravniki brez meja (Medecins Sans Frontières), a te dni 71-letni zdravnik deluje kot samostojni »zdravnik brez meja«.
Meja, ki jo zadnje čase prečka vojni zdravnik s štiridesetletno prakso, je tista s Sirijo, ki jo je razdejala vojna. Vedno znova se podaja na uporniška območja, nezakonito vstopa v uničeno državo skozi Turčijo in pogosto se to dogaja med vrhunci grozljivega nasilja.
Včasih prakticira zdravljenje v bolnišnicah, pa čeprav večkrat v zelo rudimentarnih razmerah, drugič je prisiljen improvizirati in sprejeti pomoči potrebne ljudi, kjer koli je to sploh mogoče. Pri njegovem delu ni popuščanja – v neposredni bližini se vrstijo eksplozije bomb, spanec največkrat skorajda ni mogoč, smrt je vsak trenutek blizu. »V Siriji je zmešnjava,« zmaje z glavo. »Huda zmešnjava.«
Revija Foreign Policy je obiskala Jacquesa Bérèsa v njegovem pariškem stanovanju nekaj tednov pred tem, ko se je »z nekaj prijatelji« odpravil v provinco Kivu v Demokratični republiki Kongo. Kovček francoskega zdravnika, obrabljen, a masiven, je bil pripravljen – kot vedno za nagel odhod.
In kaj nosi v njem? Masko s povečevalnim steklom, ki mu omogoča, da pri svojem nadvse preciznem delu dobro vidi arterije in vene. Naglavno luč, pri čemer obžaluje, da si je ne more nadeti hkrati z omenjeno masko; kadar odpove eno od obojega, pa ima vsaj nekaj.
Set za mikrokirurgijo. Pravi, da se ne spomni, koga je nazadnje operiral, posegi so tako številni, da si zapomni zgolj najtežje primere. Kirurško britev, ki jo uporablja zlasti pri opeklinah. Bérès pojasnjuje, da je to eden od instrumentov, ki ga ima vedno s seboj, čeprav sicer večkrat kaj od svoje opreme prepusti ljudem na terenu, ki jo še kako potrebujejo.
V njegovi prenosni bolnišnici je še odeja iz folije za nujne primere, ki preprečuje dehidracijo in ohranja toploto. Stetoskop, ki je vedno prva reč, ki jo nosi zdravnik s seboj. Crocsi kot obutev. Včasih, ko operira, se mu na nogah nabere toliko krvi, da je moteče, ko ta koagulira.
Ročni sveder: leta 1994 je poskušal rešiti otroka, moral bi spraviti kri iz njegovih možganov, vendar ni imel svedra. Dobil ga je šele v zadnjem hipu, od takrat ročnega nosi s seboj. Plinsko masko, ki jo je nazadnje uporabil v Izraelu, ko je Sadam Husein sprožil rakete tipa scud. V tistem času je bil v Jeruzalemu. Filter ti da kvečjemu 15 minut časa, pravi Bérès.
