Janet Yellen prihaja na čelo centralne banke

67-letna doktorica ekonomije prihaja na čelo Feda v občutljivem obdobju.

Objavljeno
31. januar 2014 23.09
USA-FED/ANNOUNCEMENT
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York - 67-letna doktorica ekonomije prihaja na čelo ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) v tako občutljivem obdobju, da je to povsem zasenčilo zgodovinskost trenutka, ko vajeti svetovnega gospodarstva prvič prevzema ženska.

Vrednost denarja se maje od Južne Afrike, prek Turčije, do Poljske in Argentine na drugi strani oceana. Ameriška borza ima za sabo najslabši teden v zadnjih letih, pred Janet Yellen pa je pomembna odločitev, ali bo še naprej zniževala Fedove injekcije svežega denarja. Toda očitno so težave tradicija prevzemov, saj se je Alan Greenspan leta 1987 po dveh mesecih soočil z delniško krizo, Ben Bernanke za njim je leta 2006 dobil prenapihnjen nepremičninski balon in veliko recesijo.

Ko jo je Obama predlagal za prvo damo ameriškega bančništva, je na finančnih trgih zavelo olajšanje, saj je Janet Yellen soavtorica izrednih ukrepov, s katerimi je njen dosedanji šef Bernanke poskušal pomagati gospodarstvu in okrepiti zaposlovanje v državi. Tako kot on ves čas poudarja, da je treba okrepiti okrevanje gospodarstva, hkrati pa je od njega dobila težavno nalogo, kako s čim manj posledicami izpreči vsakomesečno odkupovanje državnih obveznic in hipotekarnih vrednostnih papirjev, s katerim Fed oskrbuje trg s poceni denarjem. Prehitro sušenje tega vodnjaka lahko ogrozi okrevanje, prepočasno lahko sproži plaz ­rastoče inflacije.

Ko je Bernanke maja lani namignil, da bo Fed morda upočasnil odkupovanje, so se zatresli finančni trgi po svetu. Decembra so program s 85 milijard dolarjev prvič znižali, za novih 10 milijard spet pred dnevi, tako da Fed zdaj odkupuje za 65 milijard dolarjev obveznic mesečno. Hkrati se je začel beg vlagateljev z delniških na trg obveznic, prvič po hudih padcih je spet začela naraščati cena zlata. Fed je zadnje znižanje izrednih ukrepov utemeljil z gospodarsko rastjo in nekoliko spodbudnejšim zaposlovanjem. Podobno krčenje naj bi se nadaljevalo do konca letošnjega leta.

Ob sušenju dosedanjega vira poceni denarja in dvigu obresti v ZDA so se vlagatelji pospešeno začeli umikati iz gospodarstev v razvoju, kar je zamajalo številne valute. Skrb za turško liro sicer ni skrb Janet Yellen, toda v vse bolj povezanih gospodarstvih se majanje na enem koncu sveta hitro prelije v splošne težave, ki prizadenejo tudi ZDA. Tudi druga vplivna dama mednarodnih financ, direktorica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde, je na nedavnem srečanju v švicarskem Davosu opozorila, da je ameriško zniževanje monetarnih stimulacij »nova grožnja na obzorju, ki jo bo treba skrbno opazovati«.

Prva demokratka po vrsti republikanskih bančnikov na čelu Feda je naklonjena ukrepom za zmanjševanje brezposelnosti, toda dosedanje metanje svežega denarja na trg je predvsem dvigovalo ceno in dobičke na borzi, večina Američanov pa ni občutila izboljšanja. Poleg tega pri monetarnih jastrebih že ves čas sproža sumničenja o napihovanju novih finančnih balonov.

Janet Yellen, ki velja za podatkom naklonjeno bančnico, bo skrbno opazovala stopnjo inflacije. Če bo ta začela naraščati (cilj banke je okoli dva odstotka na letni ravni), bo to znak, da je obsežna dolgoročna nezaposlenost (V ZDA je brez dela 27 tednov ali več okoli 3,9 milijona ljudi) postala nova normala na trgu dela. In da je čas za težavne ukrepe, ki bodo vznejevoljili levico.

Zaupanje zbujajo njene dolgoletne izkušnje in dar za predvidevanje bodočih gospodarskih trendov. Analiza, ki jo je opravil konservativni poslovni časnik Wall Street Journal, je pokazala, da je od vseh oblikovalcev politike Fed s svojimi napovedmi najbolj zadel dejansko gibanje gospodarskih kazalcev. Poleg tega ima Janet Yellen ekonomski možganski trust tudi doma.

Ko so jo ob predsednikovem imenovanju novinarji klicali domov, se je na telefon javil njen mož George Akerlof in iskrivo pripomnil, da je tudi on »kar dober ekonomist«. Nobelov nagrajenec (leta 2001 si je nagrado za ekonomijo delil z Michaelom Spenceom in Josephom Stiglitzem) je med drugim avtor del o finančni krizi in nadzoru bank.