Janet Yellen za globalne omejitve nižanja korporativnih davkov
Demokratska administracija ZDA načrtuje višanje davkov za plačevanje velikopoteznih infrastrukturnih in drugih progamov.
Odpri galerijo
Ameriška finančna ministrica Janet Yellen se zavzema za globalno usklajevanje podjetniških davkov. Foto Brendan Smialowski Afp - International News Agency
Ameriška finančna ministrica Janet Yellen se je zavzela za globalne omejitve davkov za podjetja, pod katere se države ne bi smele spuščati. Tako naj bi preprečili dirko k dnu, v demokratski Beli hiši pa se morda bojijo tudi umikanja podjetij ali vsaj njihovih dobičkov iz države po napovedi višanja ameriških korporativnih davkov. Z njimi naj bi plačevali ambiciozne infrastrukturne in druge programe sedanje ameriške administracije.
Novi predsednik Joe Biden je v Pittsburghu predstavil 2,3 bilijona (2300 milijard) dolarjev vredno obnovo in izgradnjo infrastrukture, pri kateri v takšni obliki ne more pričakovati veliko opozicijske podpore. Republikanski kritiki verjamejo, da gre v večini za zapravljanje denarja za demokratske projekte ter bi pristali le na strogo infrastrukturne, demokrati pa so že doslej sprejeli vrsto zakonov le s svojimi glasovi v predstavniškem domu in senatu. Če ne bo šlo drugače, napovedujejo nadaljevanje takšne politike tudi za infrastrukturne projekte ter dvig davkov za podjetja, s katerim jih nameravajo plačevati.
Finančna ministrica Yellenova se je v Chicagu zavzela za stabilne davčne sisteme v svetu, konkurenčnost je zanjo več od tekmovanja med družbami s sedežem v ZDA. Nekdanja predsednica Fed pa vendarle nakazuje strahove, da se bo del ameriškega gospodarstva uspešneje od kongresa izvil njihovemu nadzoru. Predvideno višanje davkov za podjetja na 28 odstotkov bo še vedno precej nižje od 35-tih odstotkov pred spuščanjem na 21 odstotkov v prejšnji administraciji, a so korporativni davki v številnih državah nižji od tega.
Yellenova je v upanju, da bo to prepričalo druge države, spomnila na Trumpovo politiko »najprej Amerika«, nad katero zaveznice in številne druge niso bile niti najmanj navdušene. A se o omejitvah nižanj korporativnih davkov več kot sto držav že pogaja v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD, za zdaj še brez preboja. Yellenova si bo zanj prizadevala tudi v okviru skupine G 20.
Novi predsednik Joe Biden je v Pittsburghu predstavil 2,3 bilijona (2300 milijard) dolarjev vredno obnovo in izgradnjo infrastrukture, pri kateri v takšni obliki ne more pričakovati veliko opozicijske podpore. Republikanski kritiki verjamejo, da gre v večini za zapravljanje denarja za demokratske projekte ter bi pristali le na strogo infrastrukturne, demokrati pa so že doslej sprejeli vrsto zakonov le s svojimi glasovi v predstavniškem domu in senatu. Če ne bo šlo drugače, napovedujejo nadaljevanje takšne politike tudi za infrastrukturne projekte ter dvig davkov za podjetja, s katerim jih nameravajo plačevati.
Ameriški predsednik Joe Biden namerava visoke izdatke za infrastrukturo in drugo plačevati z višanjem nekaterih davkov. Foto Saul Loeb/Afp
Finančna ministrica Yellenova se je v Chicagu zavzela za stabilne davčne sisteme v svetu, konkurenčnost je zanjo več od tekmovanja med družbami s sedežem v ZDA. Nekdanja predsednica Fed pa vendarle nakazuje strahove, da se bo del ameriškega gospodarstva uspešneje od kongresa izvil njihovemu nadzoru. Predvideno višanje davkov za podjetja na 28 odstotkov bo še vedno precej nižje od 35-tih odstotkov pred spuščanjem na 21 odstotkov v prejšnji administraciji, a so korporativni davki v številnih državah nižji od tega.
Yellenova je v upanju, da bo to prepričalo druge države, spomnila na Trumpovo politiko »najprej Amerika«, nad katero zaveznice in številne druge niso bile niti najmanj navdušene. A se o omejitvah nižanj korporativnih davkov več kot sto držav že pogaja v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD, za zdaj še brez preboja. Yellenova si bo zanj prizadevala tudi v okviru skupine G 20.
