Je Homs dokončno izgubljen?

Varnostni svet zahteva, da podsekretarki ZN za humanitarne zadeve in pomoč Valerie Amos nemudoma omogočijo vstop v Sirijo.

čet, 01.03.2012, 09:31; spremenjen: 19:33

Varnostni svet Združenih narodov je zahteval, da Sirija namestnici generalnega sekretarja OZN, pristojni za humanitarne zadeve, Valerie Amos nemudoma omogoči vstop v državo. Poziv sta podprli tudi Rusija in Kitajska, ki sta prejšnji mesec na sprejetje resolucije o Siriji vložili veto. Po ocenah ZN je vse od začetka protirežimske vstaje v Siriji umrlo najmanj 7500 ljudi. (Ma. Ja.)

Damask − Sirska vojska in paravojaške enote, zveste predsedniku Bašarju al Asadu, stiskajo obroč okoli Homsa, središča upora proti režimu. Mesto, ki je že mesec dni tarča srditega obstreljevanja, so po poročilih očividcev danes zasedle vladne sile.

Vladne sile Homs in okoliške vasi, ki jih nadzorujejo uporniki, brez prestanka obstreljujejo že mesec dni. Obleganje je v zadnjih dneh doživelo vrhunec. V mestu, ki se je uprlo klientelističnemu manjšinskemu režimu, v zadnjih 48 urah ni bilo ne elektrike ne tekoče vode. Iz Homsa skoraj ni bilo več mogoče zbežati. Veliko ljudi je bilo ubitih prav med begom. Improvizirane bolnišnice so polne ranjencev in bolnikov, ki jih izčrpani − in predvsem maloštevilni − zdravniki ne morejo primerno oskrbeti. Zaradi stopnjevanja napadov (predvsem tankovskih) so pretrgane tudi oskrbovalne poti, ki so uporno mesto zadnjih nekaj mesecev ohranjale pri življenju. Primanjkuje tudi zdravil in hrane. Vladna ofenziva je Homs popolnoma izčrpala, zato so se uporniki v popoldanskih urah zaradi zaščite civilnega prebivalstva umaknili v okoliške vasi.

Kot vse kaže, je sirski predsednik Bašar al Asad, katerega cinizem je vsak dan bolj izrazit, sprejel odločitev, da »vprašanje Homsa« reši tako, kot je njegov oče Hafez pred tridesetimi leti »rešil« vprašanje uporne Hame. Tam so vladne sile v nekaj dneh ubile najmanj 20.000 ljudi in zatrle protirežimsko gibanje. Leta 1982, tako kot tudi zdaj, mednarodna skupnost za zaščito civilnega prebivalstva pred brutalnim režimskim nasiljem ni naredila ničesar. Morilci nikoli niso bili kaznovani. Tega se Asad mlajši skupaj z bratom in bratranci zelo dobro zaveda. Tudi če se bo zgodil čudež in se bo mednarodna skupnost vendarle odločila posredovati − na kakršen koli način že −, se bo družina, ki Siriji vlada že štiri desetletja, lahko kadar koli umaknila v prijateljski Iran. Ali v Moskvo.

Sodeč po izjavah tako častnikov sirske vojske kot tudi pripadnikov Sirske osvobodilne vojske, ki za podaljšanje svojega neenakovrednega boja nujno potrebuje orožje in logistično pomoč, je Homs padel. Zjutraj so sirski vladni viri že razglasili, da so Homs »osvobodili« in »očistili«, uporniki pa so to nemudoma zanikali, a ob tem dodali, da bodo brez »takojšnje pomoči mednarodne skupnosti težko preživeli«. Nekaj ur zatem so se umaknili iz mesta.

To je po čudežni vrnitvi iz Homsa, kjer je preživel namerni napad vladnih sil na skupino tujih novinarjev, potrdil tudi bližnjevzhodni dopisnik španskega časnika El Mundo, ki se mu je s pomočjo pastirjev iz Homsa uspelo prebiti v severni Libanon. Razmere v Homsu je opisal kot »veliko človeško tragedijo«, na njegovih fotografijah pa je mogoče videti, kako po mestnih vodnih odtokih namesto vode teče kri.

Podobno je v številnih intervjujih, ki jih je dal v zadnjih dneh, povedal tudi francoski kirurg Jacques Beres, eden izmed soustanoviteljev Zdravnikov brez meja in Zdravnikov sveta, ki je v zadnjih štiridesetih letih v živo spoznal skoraj vsa najhujša vojna območja. Razmere v Homsu so po njegovih besedah morda primerljive le še s čečensko prestolnico Grozni na vrhuncu ruske invazije. Tudi Beres se, podobno kot vsi, ki so se v živo prepričali o razmerah v Homsu, zavzema za takojšnje mednarodno posredovanje v Siriji. Ne glede na ruski in kitajski veto v Združenih narodih, ki bodo v naslednjih dneh skupaj z Arabsko ligo v Damask na pogovore z Bašarjem al Asadom poslali svojega posebnega odposlanca Kofija Anana. Slednji je pred odhodom mednarodno skupnost pozval k enotnosti: »Glas mednarodne skupnosti je močan le takrat, ko ta govori z enim glasom.«

Prijavi sovražni govor