Jean-Claude Juncker pred zadnjo postajo v Strasbourgu

Bruselj – Z izvolitvijo Jean-Clauda Junckerja na položaj predsednika evropske komisije, načrtovano za danes zgodaj popoldne, bo potrjena ključna povolilna kadrovska odločitev glede prihodnjega vodstva Evropske unije.

Juncker, ki prihaja iz luksemburške krščansko-socialne stranke, ima kljub nekaj omahljivcem kar trdno oporo v dveh največjih skupinah, v Evropski ljudski stranki (EPP) in levosredinski S & D. Poleg tega lahko pričakuje še glasove iz vrst liberalcev (Alde). Tako njegova izvolitev na tajnem glasovanju na zasedanju v Strasbourgu velja za gotovo. Tudi znamenja na predstavitvi poslanskim skupinam prejšnji teden so bila nedvoumna: nekdanji dolgoletni luksemburški premier in vodja evrske skupine bo 1. novembra za pet let prevzel vodenje ključne bruseljske institucije.

Prihodnji predsednik komisije napoveduje jasno agendo dela pod njegovim vodstvom. Ob evropski mantri o spodbujanju gospodarske rasti in odpiranju delovnih mest so ključne točke njegovega programa krepitev digitalnega trga, energetska unija, manj birokracije. Politika urejanja javnih financ je v njegovih očeh nedotakljiva, izpopolnjena naj bi bila z več prizadevanji za gospodarsko rast. Napoveduje odpravo razvpite trojke (ECB, IMF, evropska komisija), ki je pripravila rešilne programe za krizne države. Meni, da ni morala dobiti bolj demokratičnega legitimnega nadomestila.

Strokovnjaka bruseljskega možganskega trusta Bruegel André Sapir in Guntram B. Wolff sta v analizi izzivov, ki so pred Luksemburžanom, zapisala, da bi morala biti njegova prednostna naloga racionalizacija dela komisija, v kateri ima vsaka od 28 članic svojega komisarja. Svetujeta sestavo močnega resorja, ki bi bil pristojen za uresničevanje gospodarskih ciljev. Po njunem mnenju je ključno strogo uveljavljanje pravil konkurenčnosti. Namesto razprav o več ali manj Evrope bi se Juncker moral usmeriti k nastajanju boljše Evrope z natančno odrejenimi pristojnostmi EU.

Tekma za vodilne komisarske položaje

Kakšno ekipo bo imel v komisiji, je večinoma odvisno od volje (velikih) članic, ki si v kadrovskih kupčijah pod mizo že delijo vodilna mesta in področja. Denimo, kot eden od najresnejših kandidatov za prevzem močnega gospodarsko-denarnega resorja v komisiji velja nekdanji francoski finančni minister Pierre Moscovici. Uradno se bo tekma za vodilne komisarske položaja začela po izvolitvi Junckerja. Ekipo bo sestavil v posvetovanjih s članicami, ki uradno predlagajo nove komisarje. Ti bodo po zaslišanjih septembra morali dobiti še soglasje evropskega parlamenta.

Jutri izbrana naslednica Catherine Ashton?

Že jutri se bodo v Bruslju zbrali voditelji 28 članic, ki se bodo bolj kot vsebinskim temam posvetili kadrovskim rešitvam. V novem vodstvu EU morajo izbrati še visokega zunanjepolitičnega predstavnika, naslednika Hermana Van Rompuya za položaj predsednika evropskega sveta in vodjo evrske skupine. Glede vseh treh visokih funkcij v zadnjih tednih krožijo številna ugibanja. Politična preračunavanja so zapletena, saj mora biti doseženo ravnotežje med političnimi skupinami, vsaj enega od položajev mora dobiti ženska, tudi novejše članice naj ne bi ostale brez vsega.

Zaradi tega ni izključeno, da bo na jutrišnjem vrhu EU odločeno le o nasledniku ali naslednici Catherine Ashton. Drugi dve funkciji bi prišli na vrsto šele pozneje. Izbor bo znamenje tega, koliko so vodilne članice pripravljene dovoliti Bruslju, da postane oblikovalec evropske zunanje politike. Med kandidati za visokega zunanjepolitičnega predstavnika se omenjata dve ženski – vodja italijanske diplomacije Federica Mogherini in dosedanja evropska komisarka za mednarodno sodelovanje, Bolgarka Kristalina Georgieva.