Tiskane izdaje
Doneck - Upor proruskih prebivalcev Ukrajine, ki se je po prevratu v Kijevu začel na zdaj že ruskem polotoku Krimu, se je v zadnjih dnevih razširil po jugovzhodu države.
V Donecku, kjer so v nedeljo demonstranti zavzeli poslopje lokalne administracije, so razglasili suvereno državo z imenom »neodvisna donecka ljudska republika« in napovedali referendum o priključitvi k Ruski federaciji.
»Rusija, Rusija!« je množica, ki je danes že drugi dan obkrožala zasedeno oblastno središče industrijskega Donecka, pozdravila predstavnika »samoobrambe«, ki jim je prišel povedat, da so pravkar ustanovili neodvisno republiko.
»Vladimir Vladimirovič, pošlji vojake,« je eden od voditeljev prevrata pozval ruskega predsednika Putina, naj priskoči na pomoč tamkajšnjim ruskim prebivalcem v borbi proti »fašističnim prevratnikom« iz Kijeva.
Protestniki so ustanovili »ljudski svet«, ki bo do 11. maja pripravil referendum o priključitvi donecke republike k Rusiji, Moskvo pa so zaprosili, naj v primeru sile pošlje mirovne sile.
Doneck, ki se je nekoč imenoval Stalino, ima nekaj manj kot milijon prebivalcev, od katerih jih je največ, skoraj polovica Rusov, a Ukrajincev je le malo manj. Takoj po prevratu v Kijevu je tudi sama lokalna oblast pozvala k referendumu, a so nove ukrajinske osrednje oblasti takoj zamenjale vodjo regije, toda novega guvernerja, oligarha Serhija Taruto, ki je z okoli dvemi milijardami dolarjev premoženja med 500 najbogatejšimi Zemljani, prebivalstvo ni sprejelo.
Separatisti so si celo izbrali svojega »ljudskega guvernerja« Pavla Gubarjeva, ki pa so ga oblasti zaprle, ker je pozival Putina, naj pošlje ruske vojake na pomoč svojim sonarodnjakom v Ukrajino.
Demonstracije proruskega prebivalstva so se danes nadaljevale tudi drugod po jugovzhodu Ukrajine. V Harkovu, kjer so pripadniki proruskih skupin tudi zavzeli poslopje lokalne administracije, je spet prišlo do fizičnih obračunov, saj so, kakor poročajo ukrajinski viri, separatisti s pestmi napadli in razgnali rivalsko skupino protestnikov s plapolajočimi ukrajinskimi zastavami. Tudi v Lugansku, kjer so v nedeljo protestniki zasedli regionalni sedež ukrajinske tajne službe, se demonstracije nadaljujejo.
Pripadniki proruske milice, ki so se zabarikadirali v poslopju, zahtevajo preklic predsedniških volitev, razpis referenduma o federalizaciji Ukrajine in osvoboditev »političnih zapornikov«. Glavni med njimi je po njihovem mnenju voditelj Luganske garde Aleksander Haritonov, ki so ga oblasti aretirale, ker je vodil skupino protestnikov, ki je na začetku marca vdrla v poslopje tamkajšnje administracije, izobesila rusko zastavo in prisilila od novih kijevskih oblasti postavljenega guvernerja Mihaila Bolostkiha, da je podpisal odstopno izjavo.
V Kijevu obtožujejo Moskvo, da podpihuje nemire na jugovzhodu Ukrajine. V vrhovni radi, kakor pravijo enodomnemu ukrajinskemu parlamentu, razmišjajo o uvedbi izrednih razmer v nemirnih jugovzhodnih regijah, zaradi vrenja pa je novi predsednik rade Oleksandr Turčinov, ki je tudi vršilec dolžnosti predsednika države, odpovedal obisk v Litvi. Sklical je vrh pravosodnih organov in napovedal neusmiljen boj proti separatizmu. V Kijevu so ustanovili posebni protikrizni štab, ki bo »proti vsem, ki so v roke vzeli orožje, ukrepal tako kot proti teroristom«, je napovedal Turčinov.
»Včeraj se je začel drugi val specialne operacije Ruske federacije proti Ukrajine, katere cilj je destabilizirati položaj v državi, vreči ukrajinsko oblast, preprečiti volitve in razbiti našo državo na koščke. Ukrajinski sovražniki poskušajo uveljaviti krimski scenarij, toda mi jim tega ne bomo dopustili,« je danes izjavil v. d. ukrajinskega predsednika. Na izrednem zasedanju vlade je Turčinov povedal, da je to le začetek protiukrajinskega načrta, po katerem bodo »tuje vojaške sile prekoračile meje in zasedle del našega ozemlja«.
V Moskvi so se na obtožbe takoj odzvali. »Nehajte že za vsako sedanjo težavo v Ukrajini valiti krivdo na Rusijo,« so zapisali v sporočilu ruskega zunanjega ministrstva. Po njihovem mnenju prebivalci jugovzhodne Ukrajine od osrednjih oblasti v Kijevu zgolj zahtevajo jasne odgovore na svoja legitimna vprašanja. Vrh ruske diplomacije je ponovil, da je »brez dejanske ustavne reforme, v okviru katere bodo s federalizacijo upoštevani interesi vseh regij v državi, ohranjen njen neblokovski status in okrepljena posebna vloga ruskega jezika, težko pričakovati dolgoročno stabilizacijo ukrajinske države«.
V Kijevu so sporočili, da bodo poostrili nadzor na meji z Rusijo, v Moskvi pa pravijo, da takšni ukrepi niso potrebni.
Ruski predsednik Putin je že pred časom obljubil, da ruska vojska ne bo posredovala v Ukrajini. Toda ni izključeno, da se Moskva ne bo odzvala na prošnjo »ljudskega sveta« v Donecku, naj tja pošlje mirovne sile, je izjavil dumski poslanec in vplivni član Putinov stranke Enotna Rusija Vjačeslav Nikonov. »Če bo vlada v Kijevu proti njim uporabila vojsko ali specialne enote, to lahko povzroči velik spopad in rusko posredovanje. Nihče namreč še ni preklical dovoljenja sveta federacije, da lahko Putin uporabi vojaško silo v Ukrajini,« je opozoril Nikonov.
