Južni Sudan: nova država, stara vojna?

Džuba − Kljub temu, da so oblasti iz Kartuma in Džube v torek podpisale dogovor o vzpostavitvi demilitariziranega območja ob meji med severom in jugom Sudana, ki bo čez dober mesec tudi uradno razpadel na dva dela, se spopadi med vladnimi silami in pripadniki Vojske za osvoboditev sudanskega ljudstva (SPLA) stopnjujejo, pesimistične napovedi o morebitnem izbruhu drugega kroga državljanske vojne pa so zato čedalje bolj utemeljene. Sudanski predsednik Omar al Bašir, ki je v času januarskega referenduma o neodvisnosti Južnega Sudana dejal, da bo »upošteval voljo prebivalcev juga in podprl novo afriško državo«, je v zadnjem času spremenil svojo taktiko in ponovno začel delovati v slogu tirana, ki ga Mednarodno kazensko sodišče v Haagu obtožuje genocida in zločinov proti človečnosti.

Sudanska vladna vojska je v zadnjih tednih zasedla ključno provinco Abjei, ki leži točno na meji med severom in jugom države. S pomočjo lokalnega nomadskega arabiziranega plemena Mizerija, so kartumske oblasti iz Abjeija pregnale okoli 55.000 ljudi. Več deset je bilo ubitih. Ob tem so bile − darfurska taktika − številne vasi požgane do tal, vladni vojaki pa so uničili tudi velik del zalog hrane. Usoda z nafto, vodo in rodovitno zemljo bogate sudanske province, tematskega parka modernih konfliktov, kjer bi moral biti izveden vzporedni referendum o (ne)priključitvi province odhajajočemu Južnemu Sudanu, a se to zaradi slabih varnostnih razmer ni zgodilo, bo določila tudi usodo odnosov med jugom in severom razpadajoče države.

Po uspešno izvedenem januarskem referendumu, na katerem je kar 95 odstotkov prebivalcev Južnega Sudana podprlo nastanek nove države, se je zdelo, da se je Baširjev režim odločil za »mehkejšo« taktiko, saj sever potrebuje jug vsaj toliko, kot jug potrebuje sever. Kar 85 odstotkov vsega sudanskega naftnega bogastva se namreč nahaja na jugu države, vsaj ključna naftna infrastruktura, vključujoč rafinerije, terminalne in pristanišče v Port Sudanu, pa leži na severu. Do pred nekaj tednov sta tako Kartum kot Džuba ponavljala, da si ne želita novih spopadov in da »je politična rešitev blizu«. Zdelo se je, da bo ekonomski oportunizem enkrat za spremembo vojno preprečil in ne − sprožil.

A zadnji dogodki dokazujejo, da Omar al Bašir, stari vojak iz Kartuma, ne more iz svoje kože. Napovedal je, da ne bo priznal neodvisnega Južnega Sudana, če bodo oblasti iz Džube na zemljevid nove afriške države vrisale tudi provinco Abjei, in na svoje južne meje nemudoma poslal tankovske enote. SPLA − nekdanja gverilska organizacija, ki je postala uradna vojska Južnega Sudana − se za zdaj ni resno zoperstavila vladnim silam, saj se oblasti v Džubi dobro zavedajo, da jih na predvečer udejanjenja zgodovinskih teženj le en (napačen) korak loči od nadaljevanja državljanske vojne, v kateri je bilo na jugu Sudana med letoma 1983 in 2005 ubitih skoraj dva milijona in pol ljudi.

Grozeča napoved 
vladne ofenzive

Kljub previdnosti so voditelji Južnega Sudana na čelu s predsednikom Salvo Kiirom napovedali, da bodo za vsako ceno branili svojo ozemeljsko celovitost. Ob tem je v medijih zaokrožil dokument kartumskega obrambnega ministrstva, ki ga je podpisal poveljnik generalštaba sudanske vojske, po katerem naj bi vladne sile v prihajajočih dneh in tednih zasedle vse najbolj pomembne obmejne province, katerih status še ni določen.
Abjei namreč še zdaleč ni edina sudanska provinca, ki že nekaj mesecev hodi po robu vojne. Razpad Sudana na dva dela bo resno prizadel tudi prebivalce zveznih držav Modri Nil in Južni Kordofan, še posebej ogroženi pa so prebivalci Nubskih gora, ki so se znašli v navzkrižnem ognju in se bojijo tako maščevalnega pohoda vladnih sil, kot tudi tega, da jih bodo oborožene sile Južnega Sudana v imenu svojih interesov pustile na cedilu.