Tiskane izdaje
Južni tečaj – V sredo bodo počastili stoto obletnico odprave in uspešnega prihoda na cilj norveškega raziskovalca Roalda Amundsena. Kot prvi človek je s še štirimi člani odprave 14. decembra 1911 s pasjo vprego oziroma na smučeh dosegel točko Južni tečaj in tam zapičil norveško zastavo.
Spominskega srečanja pred polarno postajo Amundsen-Scott se bo udeležilo približno 150 ljudi. Norveški premier Jens Stoltenberg je nekoliko pohitel in še pred drugimi povabljenci že včeraj z letalom z Nove Zelandije pripotoval na geografsko točko Južni tečaj ter si območje že ogledal kar na smučeh. Na svojem uradnem Twitterju je zapisal tudi zanj zgodovinske besede: »Smučam na Južnem tečaju. Krasna in divja narava.« Dodal je tudi, da lahko razume, kako izjemno je bilo Amundsenovo dejanje.
Vendar je šele drugi voditelj kake države, ki je obiskal najjužnejšo točko našega planeta. Pred njim je to leta 2007 storila novozelandska premierka Helen Clark. Pojasnjujejo, da državnikov takšno sicer zanimivo potovanje ne mika predvsem zato, ker je mednarodna konvencija že leta 1959 določila, da si ni mogoče prisvajati ozemelj na Antarktiki, nobena država tudi nima jurisdikcije nad tem ozemljem.
Dvanajst skupin Norvežanov se je po podatkih Polarnega norveškega inštituta na pot odpravilo po Amundsenovi smeri, vendar jih tja ne bodo pripeljale kot nekdaj pasje vprege, saj so jih že konec stoletja prepovedali zaradi bojazni pred širjenjem novih bolezni. Eno od norveških skupin, ki si na vso moč prizadeva še pravočasno dospeti do Južnega tečaja, vodi norveški športni junak Vegard Ulvang, šestkratni dobitnik olimpijske medalje v smučarskem teku. »Če bo treba, bomo še manj spali in manj počivali, saj moramo v zadnjih dveh dneh presmučati še po 35 do 40 kilometrov, od večera 13. decembra pa do popoldneva 14. decembra bomo smučali neprenehoma,« so zapisali v spletni dnevnik tudi tokrat štiričlanske spominske ekspedicije.
Antarktiko je le nekaj tednov po Amundsenu uspešno odkrival tudi britanski raziskovalec in pomorski oficir Robert Scott, ki pa se je med vrnitvijo domov skupaj s člani odprave v snežnem viharju smrtno ponesrečil in ostal tam, zato se je ta mesec proti istemu cilju njemu v spomin napotilo tudi nekaj britanskih ekstremističnih popotnikov.
Amundsen in Scott (ki je za odpravo namesto psov uporabil ponije) sta pred sto leti tekmovala za prvenstvo v dramatični tekmi za osvojitev tečaja. V sodobnem jeziku bi dejali, da je Norvežan zmagal le za las, sicer pa je bil na cilju mesec dni prej. Pred sedanjo ameriško polarno postajo Amundsen-Scott bodo v sredo odkrili ledeno skulpturo norveškega popotnika in raziskovalca. Postaja namreč stoji v neposredni bližini tečaja.
