Tiskane izdaje
Cape Town - Podjetje Lonmin, ki upravlja južnoafriški rudnik platine Marikana, v katerem je minuli četrtek izbruhnilo nasilje, je stavkajočim delavcem naložilo, naj se danes vrnejo na delovna mesta, sicer bodo odpuščeni. Stavka rudarjev, ki se je začela 10. avgusta z zahtevo po zvišanju plač, je namreč po mnenju Lonmina nezakonita. Zahtevo je podjetje sicer s petka preložilo na ponedeljek. Po pisanju BBC so se nekateri delavci pritožili, češ da je ultimat žalitev za v četrtek ubite sodelavce.
Kaj je pravzaprav privedlo do četrtkovih razmer v rudniku Marikana, ki je kakih 100 kilometrov oddaljen od Johannesburga, ni povsem jasno. Bilanca je strašljiva: 34 mrtvih, 78 ranjenih in 250 priprtih. Policija se je po pisanju tujih medijev tisti dan na stavkajoče delavce, ki so pri sebi imeli palice, spravila s pravimi naboji. Južnoafroški predsednik Jacob Zuma je v petek odredil preiskavo krvavega četrtka, ki so ga v skupini Justice now for Marikana Strikers! (Pravica za delavce v Marikani!) na socialnem omrežju Facebook opisali kot novi Sharpeville, ko so policisti leta 1960 med mirnimi demonstracijami proti apartheidu ubili 69 ljudi.
»Pričakovati od nas, da se vrnemo na delo, je žaljivo,« je za tiskovno agencijo AFP povedal eden od rudarjev Zachariah Mbewu. »Veliko naših sodelovacev in prijateljev je mrtvih in zdaj od nas pričakujejo, da se vrnemo na delo. Nikoli,« je bil odločen rudar.
Lesiba Seshoka iz Nacionalenga sindikata rudarjev (NUM) je za BBC povedala, da se je vendarle velika večina stavkajočih danes odločila, da poprime za delo. Podjetje Lonmin, ki je tretji največji proizvajalec platine na svetu, je poskušalo ultimat upravičiti s tem, da so razmere v rudniku prizadele tudi tistih 25.000 delavcev in 1000 pogodbenikov, ki se stavki niso priključili.
Po pisanju medijev so razmere v rudniku Marikana povezane z bojem med dvema sindikatoma, in sicer med Nacionalnim sindikatom rudarjem (NUM), ki je s 300.000 člani najbolj vpliven sindikat v državi, in disidentskim Združenjem rudarjev in gradbenih delavcev (AMCU), v katerem je včlanjenih 21 odstotkov od skupno 28.000 delavcev Marikane. Prvi - s podporo Zumove vladajoče stranke Afriški nacionalni kongres - hoče ubraniti in ohraniti svojo moč, drugi pa z izpostavljanjem vprašanj kot so delavske pravice in razmere v rudnikih številčno postaja vse močnejši - vanj se zatekajo tudi tisti, ki jih je NUM razočaral, in s tem ogroža položaj prvega.
