Tiskane izdaje
Washington − Zadnje mesece precej napeti odnosi med vladama v Kabulu in Washingtonu so se še nekoliko bolj ohladili. Kabul je namreč včeraj napovedal, da bodo iz centra za pridržanje Parvan (nekdaj zloglasni Bagram) izpustili več deset domnevnih talibskih borcev.
Afganistanske oblasti nameravajo na prostost izpustiti 72 od skupno 88 zapornikov, ki so jih nekdaj zadrževale ameriške sile. Kot so sporočili iz urada predsednika Hamida Karzaja, obveščevalci in sodni strokovnjaki niso našli dokazov o napačnem ravnanju 45 od teh pripornikov, za 27 pripornikov pa dokazi niso zadostni. »Ne moremo dovoliti, da bi bili nedolžni afganistanski državljani mesece in leta zaprti brez sojenja in brez razloga,« je pojasnil tiskovni predstavnik vlade v Kabulu Aimal Faizi. »Zavedamo se, da se je to v Bagramu žal dogajalo, toda to ni legalno, pomeni pa tudi kršitev afganistanske suverenosti, zato tega ne moremo dovoljevati,« je dodal. Kdaj bodo zapornike izpustili, še ni znano.
Washington je že izrazil zaskrbljenost zaradi načrta afganistanske vlade, svari pa tudi, da bi se lahko izpuščeni možje po umiku Natovih sil iz Afganistana vrnili na bojišče. Predstavnica ameriškega State Departmenta Jen Psaki je omenjenih 72 zapornikov opisala kot nevarne kriminalce. Dejala je, da obstajajo trdni dokazi, ki jih povezujejo s terorističnimi dejanji ter napadi na pripadnike zavezniških in afganistanskih sil. »Izrazili smo zaskrbljenost zaradi morebitne izpustitve teh zapornikov ne da bi jih pred tem napotili na afganistanski pravosodni sistem,« je dejala po navedbah agencije AFP in dodala še: »Ti skrajneži bi lahko ogrozili varnost afganistanskega ljudstva in države.«
Poteza Kabula bo po pričakovanjih še bolj ogrozila ameriško-afganistanske odnose, ki so se v zadnjih mesecih močno ohladili ker predsednik Karzai ni pravočasno podpisal sporazuma o varnosti in obrambnem sodelovanju, v skladu s katerim bi okoli 10.000 ameriških vojakov v Afganistanu ostalo še deset let, država pa bi bila deležna tudi izdatne finančne pomoči. Že prejšnji teden so se z afganistanskim predsednikom v Kabulu sestali republikanski senatorji, ki so ga posvarili, da bi bila vsakršna izpustitev zapornikov iz Bagrama velik korak nazaj za ameriško-afganistanske odnose. Pomenila bi namreč kršitev sporazuma, ki sta ga Kabul in Washington sklenila marca lani ob predaji zapora iz ameriških v afganistanske roke ∼ strani sta se namreč tedaj strinjali, da noben od okoli 3000 zapornikov ne bo izpuščen brez temeljite ocene tveganja.
