Tiskane izdaje
Ljubljana - Ena največjih skrivnosti, ko gre za Nobelove nagrade , je seznam nominirancev za priznanje, ki ni v ponos le posamezniku, pač pa tudi državi, od koder nagrajenec prihaja. Koliko Slovencev in kateri so se v preteklih letih uvrstili v kandidaturo za prestižne mednarodne nagrade zaradi tajnosti seznama, ki ga lahko objavilo šele po 50 letih, uradno pravzaprav ni znano. Kljub temu smo zbrali nekaj nominacij, ki so v zadnjih letih najbolj odmevale v slovenskih medijih.
V izboru za letošnjo Nobelovo nagrado za mir je bil slovenski misijonar na Madagaskarju Pedro Opeka, ki se je leta 1948 rodil slovenskim staršem v Argentini. Po mašniškem posvečenju leta 1976 je odšel na Madagaskar, kjer je svoje življenju posvetil najrevnejšim in najbolj ranljivim. Uspelo mu je povezati ljudi, ki so živeli na smetišču, in uspelo mu je povezati Slovence, ki so podprli njegovo kandidaturo za prestižno nagrado. Njegovo nominacijo je prelagal evropski poslanec Lojze Peterle.
Za Nobelovo nagrado za književnost je bil večkrat predlagan tudi slovenski pisatelj Boris Pahor. Za najbolj odmevno nominacijo je poskrbela Univerza v Ljubljani leta 2009. Tržaški pisatelj, ki se je rodil 26. avgusta 1913, je danes eden najbolj prepoznavnih slovenskih književnikov v svetu. Njegov najodmevnejši roman pa je Nekropola iz leta 1967.
Z Nobelovo nagrado se povezuje tudi ime slovenske klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj, s katero je Slovenija dobila delček Nobelove nagrade za mir. Glasna borka proti globalnim podnebnim spremembam je bila namreč članica Mednarodnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), ki je leta 2007 skupaj z nekdanjim ameriškim podpredsednikom Al Gorom dobil najbolj odmevno nagrado od vseh - Nobelovo nagrado za mir.
Morda najbolj pravi slovenski Nobelovec pa je Friderik (Fritz) Pregl, ki se je leta 1869 rodil v Ljubljani, umrl pa je leta 1930 v Gradcu. Nobelovo nagrado za kemijo je dobil leta 1923, in sicer zaradi bistvenega izboljšana mikroanalize organskih spojin. Po poročanju spletnega portala Arnes, je bilo po njegovi zaslugi za analizo dotlej potrebno petdesetkrat manj raziskovane snovi in veliko manj časa. S tem je olajšal delo številnim znanstvenikom po svetu, med drugim tudi kasnejšim Nobelovim nagrajencem.
