Tiskane izdaje
Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) v skladu protokolom za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi le-to definira kot novačenje, prevoz, skrivanje ali sprejemanje ljudi z nedopustnimi metodami kot so ugrabitev, prisila, goljufija ali zavajanje, zato, da bi jih izkoristili.
Podobno trgovino z ljudmi definira konvencija Sveta Evrope, ki pravi, da o njej govorimo, kadar so prisotni naslednji elementi:
• novačenje, transport, nastanitev ali sprejemanje oseb;
• ugrabitev, uporaba groženj, prisile ali ustrahovanja, zavajanje ali goljufija, zloraba položaja ter plačevanje v zameno za to, da bi oseba pristala na izkoriščanje;
• in namen izkoriščanja, ki obsega najmanj prostitucijo in druge oblike spolnega izkoriščanja, prisilno delo, suženjstvo, služabništvo, suženjstvu sorodna dejanja, odstranjevanje organov ...
Tudi definicija ameriškega State Departmenta se močno ne razlikuje. Kot pravijo, je trgovina z ljudmi posplošen izraz, ki se uporablja za dejanja novačenja, skrivanja, prevažanja, preskrbovanja ali izrabe ljudi za prisilno delo ali prostitucijo, pri čemer storilci za dosego svojega cilja uporabijo prevaro ali prisilo. Ameriško zunanje ministrstvo opozarja, da trgovina z ljudmi lahko vključuje premikanje, ni pa to pogoj. Ljudi lahko namreč k žrtvam trgovine z belim blagom prištevamo ne glede na to, ali so se v služabništvo rodili, ali so jih v takšno razmerje prisilili, ali pa so nanj nekdaj celo pristali. Bistvo pojava je namreč cilj izkoriščanja in zasužnjevanja žrtev, v različnih pojavnih oblikah.
Podobe modernega suženjstva
• Prisilna prostitucija
Prisilna prostitucija zajema velik del trgovine z ljudmi. Žrtev je človek, ki ga silijo ali zavedejo v prostitucijo. Žrtev te oblike trgovine z ljudmi je tudi oseba, ki je sprva sicer pristala na prostitucijo, pozneje pa je bila pri tem prisiljena vztrajati z enim od prej naštetih prijemov.
• Prisilna prostitucija otrok
Če je v prostitucijo prisiljena oseba, mlajša od 18 let, govorimo o prisilni prostituciji otrok. Po nekaterih ocenah je žrtev te oblike trgovine z ljudmi, ki za seboj pušča uničujoče posledice − med drugim dolgotrajne fizične in psihične travme, bolezni, odvisnost od drog, nezaželene nosečnosti, stigmatizacijo in celo smrt − dva milijona otrok po vsem svetu.
• Prisilno delo
Mednarodna organizacija dela (ILO) ocenjuje, da je to najpogostejša oblika trgovine z ljudmi, ki pa jo je včasih težko prepoznati. Definirana je kot delodajalčevo izkoriščanje zakonskih lukenj in posledično izkoriščanje delavcev; ter izraba sile, groženj, prevar ali drugih prijemov, s katerimi se nekoga prisili k delu. Pri tej obliki trgovine z ljudmi so še posebej ranljivi migranti, k temu pa so lahko prisiljeni tudi posamezniki v lastni državi. Ženske žrtve prisilnega dela so pogosto tudi spolno zlorabljane.
• Dolžniško suženjstvo
Gre za obliko prisilnega dela, pri kateri izkoriščevalci žrtev v podrejenem položaju ohranjajo s sklicevanjem na njen dolg. Nekateri delavci dolg podedujejo − v južni Aziji je tovrstnih primerov meda več milijonov −, drugi pa postanejo žrtve trgovcev z ljudmi, ki odplačilo dolga predstavijo kot enega od pogojev zaposlitve. Še posebej zaskrbljujoče je dolžniško suženjstvo migrantov, ki žrtve postanejo s pomočjo zaposlitvenih agencij.
• Neprostovoljno hišno služabništvo
Gre za obliko trgovine z ljudmi, ki običajno vključuje okoliščine, zaradi katerih so žrtve še posebej ranljive. Pri delu na domu delodajalcev so žrtve namreč vključene v neformalno okolje, ki ga oblasti težje nadzorujejo, poleg tega pa so delavci v takšnem okolju pogosto izolirani, kar lahko privede do izkoriščanja. Tej obliki trgovine z ljudmi so še posebej izpostavljeni migranti, običajno ženske, in ljudje iz nižjih slojev. Strokovnjaki kot morebitne pokazatelje prisilnega hišnega služabništva izpostavljajo nezdravljenje poškodbe ali bolezni in spolne zlorabe ter prisilno zadrževanje, bodisi fizično bodisi z odvzemom dokumentov.
• Prisilno otroško delo
Kljub temu, da večina mednarodnih organizacij in državnih zakonov dovoljuje lažje oblike otroškega dela, so težja dela prepovedana. Ne glede na to je prisilno otroško delo še vedno ena od oblik trgovine z ljudmi. Eden od kazalcev morebitnega prisilnega otroškega dela je na primer situacija, v kateri je otrok pod nadzorom osebe, ki ni njegov družinski član, in ki od otroka zahteva, da opravi delo, od katerega ima ravno tako koristi nekdo, ki ni član otrokov družine, poleg tega pa otrok na voljo nima možnosti, da odide.
• Novačenje in uporaba otrok vojakov
Gre za obliko trgovine z ljudmi, ki vključuje protipravno novačenje ali uporabo otrok kot vojakov ali delavcev v oboroženih silah. Storilci so lahko tako vladne sile kot paravojaške organizacije in uporniške skupine. Številne otroke ugrabijo zato, da jih izurijo za vojake, druge pa prisilijo delati kot nosače, kuharje, stražarje, služabnike, glasnike ali vohune. Deklice poleg tega pogosto prisilijo v poroko ali spolne odnose. Tako dečki kot deklice so podvrženi spolnim zlorabam in zato izpostavljeni spolno prenosljivim boleznim.
