Tiskane izdaje
V Nemčiji zmaga CDU/CSU Angele Merkel, a z lepotnimi napakami (Barbara Kramžar)
Obraz Angele Merkel v vsej Nemčiji je skupaj s portreti Horsta Seehoferja na Bavarskem zadoščal za zmago nemške desne sredine na volitvah za evropski parlament. Izgube v primerjavi z zadnjimi volitvami pa bodo skupaj s pridobitvami SPD in uspehom evroskeptične Alternative za Nemčijo kanclerki dale misliti tako o kadrovanjih v Bruslju kot o prihodnji domači politiki.
Če je krščanskodemokratska kanclerka doslej veljala za črno vdovo, ki požre svoje partnerje, so zdaj pri CDU/CSU s 35,5 odstotka dobili najslabši rezultat na evropskih volitvah sploh, socialdemokrati pa so s 27,2 odstotka v primerjavi z letom 2009 pridobili skoraj sedem odstotkov. Nemški zeleni so z manjšimi izgubami pristali na 10,7 odstotka, Levica je malo poskočila na 7,5 odstotka, liberalna FDP pa je spet trdo pristala na komaj 3,3 odstotka in s tem dobila osem odstotkov manj kot na zadnjih volitvah v evropski parlament. Zato pa je komaj dobro leto dni stara Alternativa za Nemčijo s svojimi dvomi v evro in EU dobila sedem odstotkov glasov. Z 48 odstotki je bila tudi nemška volilna udeležba razmeroma visoka, morda tudi zato, ker so številne dežele hkrati pripravile lokalne volitve. S 96 parlamentarci Nemčija v Strasbourg pošilja največji politični kontingent.
Več o tem, kaj v prihodnje čaka »črno vdovo«, najdete TUKAJ.
Francozi so rekli da − populizmu (Mimi Podkrižnik)
Presenečenja ni in vendar je šok velik: kakor so nakazovale že ankete javnega mnenja, se po volitvah v evropski parlament veseli skrajna desnica. Nacionalno fronto Marine Le Pen je podprla kar četrtina francoskih volivcev. Zaskrbljenost, češ, kam plove Francija, je po prvih odzivih analitikov velika.
Pri desnosredinski Zvezi za ljudsko gibanje (UMP), ki se je uvrstila na drugo mesto, morajo biti, kakor so pokazali rezultati vzporednih volitev, zadovoljni s približno petinsko podporo, medtem ko so vladajoči socialisti samo nekaj tednov po fiasku na lokalnih volitvah doživeli nov poraz: podprlo jih je manj kot 15 odstotkov volivcev. V evropski parlament so se uvrstili tudi sredinski UDI Modem, ekološko-zelena stranka EELV, Leva fronta in še dve manjši stranki.
Več o tem, kako se je na evropskih volitvah odrezala evroskeptična Nacionalna fronta, najdete TUKAJ.
Grčija: zmaga Sirize in preživetje Pasoka (Boštjan Videmšek)
Ko so v Atenah objavili prve rezultate vzporednih volitev, so slavili v štabih tako rekoč vseh večjih strank. Nekoga, ki razmer v Grčiji ne pozna najbolje, bi to utegnilo pošteno zmesti. A kljub »splošnemu navdušenju« so se v Grčiji danes zgodile zgodovinske stvari.
Prvi uradni rezultati kažejo, da je levičarska Siriza, ki jo vodi kandidat združene evropske levice za predsednika evropske komisije Aleksis Cipras, dobila nekaj več kot 27 odstotkov glasov. Vladajoča Nova demokracija je dobila približno tri odstotke manj. Rezultata Sirize in Nove demokracije se popolnoma prekrivata s predvolilnimi napovedmi.
Kaj rezultati evropskih volitev pomenijo za grško vlado, preberite TUKAJ.
HDZ z več sedeži v EU kot SDP (Dejan Vodovnik)
HDZ bo imela v evropskem parlamentu več sedežev kakor levosredinska SDP. Zanjo je to »pomembna zmaga«, za SDP, vodilno stranko vladajoče levosredinske koalicije Kukuriku, pa »boleč poraz«.
Pred kratkim ustanovljena stranka ORaH disidentke SDP Mirele Holy pa se z enim osvojenim mandatom počuti kot največja zmagovalka evropskih volitev v najmlajši članici EU. Tako kot tudi koalicija Zveza za Hrvaško (prav tako z enim mandatom), na čelu katere je Milan Kujundžić kot predstavnik radikalne desne opcije.
Več o evropskih volitvah na Hrvaškem najdete TUKAJ.
