Tiskane izdaje
Italija se je v samo nekaj dneh spet znašla v viharju protislovij. Tudi v širši javnosti in ne samo v političnih vrhovih se utegnejo v kratkem pojaviti stare, še zaostrene delitve na »naše in one druge«. Tisti, ki so bili z varčevalnimi ukrepi pahnjeni v revščino, radi prisluhnejo Berlusconijevim gromkim izjavam o izgubljenem letu in Montijevi katastrofi.
Vzvodi, ki so pripeljali do prevrata in Montijevega odstopa, so bili na glavnem odru v nekaj dneh tako rekoč pozabljeni. Zdaj se vse vrti okrog prihodnosti, okrog ponovnega utrjevanja desnosredinske koalicije, ki je v enem samem letu izgubila moč in enotnost. Brez Silvia Berlusconija je postala brezoblična gmota, ki je prejšnji teden v anketah pritegnila samo še 14 odstotkov volivcev. Leva sredina se je pred nekaj dnevi zdela absolutna zmagovalka volitev prihodnjo pomlad.
Igrača v rokah strankarskih prvakov
Samo udar proti Mariu Montiju v parlamentu je bil potreben in razglas velike novice o Vitezovi vrnitvi na čelo Ljudstva svobode, pa se je kolesje v Rimu začelo vrteti vzvratno. Javno mnenje je prejšnji teden tudi Montiju prisodilo samo tretjinsko podporo. Berlusconiju je bilo jasno, da je napočil trenutek, ko je njegov »nesojeni in neizvoljeni naslednik«, ki je poslušal narek iz Berlina, dovolj ranljiv, da ga je mogoče odriniti in odstraniti.
Na roke mu je šel tudi Monti, ko je odstopil, za svojo zadnjo potezo pa napovedal sprejem proračuna za prihodnje leto. Jasno mu je bilo, da je igrača v rokah strankarskih voditeljev, ki so ga leto dni podpirali in mu dovolili izvajati varčevalne ukrepe, kolikor se jim je zdelo, da je še sprejemljivo. Zdaj Monti tudi omejene podpore nima več, postavili so ga na realna tla.
Resnejše analize bodo v prihodnje pokazale, ali je bil Monti res nesposoben začeti strukturne spremembe, ki bi pripeljale do ponovnega vzgona proizvodnje in novega začetka rasti, ali pa je imel preveč zvezane roke za resne in globoke reze. Maria Montija hočejo berlusconijevci predstaviti kot propadlega, od Nemcev postavljenega prisilnega upravitelja. Njegove ukrepe za rešitev italijanske ekonomije je Silvio Berlusconi že razglasil za popoln polom, za demagoške poteze, ki niso ničesar rešile, za prevaro, ki je v deželo prinesla revščino.
Marsikatera Berlusconijeva trditev drži, zdaj nenadoma ugotavljajo ljudje, ki so v zadnjem letu, odkar je Monti reševal Italijo, pod pritiskom vladnih ukrepov zategnili pas do zadnje luknjice, ostali na cesti ali pa jim je zla usoda namenila podaljšanje delovne dobe v nedogled.
Veliko obubožanih je, tako se vsaj zdi, spet začelo sanjati o tem, da bodo z Vitezom uspešni, kakor je on. Zahvaljujoč Berlusconijevim medijem si radi postrežejo s sanjami in obljubami o vrnitvi v dobre stare čase, ko so imeli v Rimu na oblasti najbolj zanesljivega in uspešnega med evropskimi vladarji. O tem jih Berlusconi spet prepričuje glasno in razločno. O Montijevih temeljnih reformah razlaga, da so bile čisto navadna prevara. Komu je v Evropi mar, kolikšna je razlika med vrednostjo nemških in italijanskih državnih obveznic, v Italiji pa je beseda »spread«, ki pomeni to razliko, vsakdanja nočna mora in simbol reševanja države, se je norčeval Berlusconi. Monti je danes v šali priznal, da celo njegovemu vnuku v vrtcu pravijo kar »Spread«.
Berlusconijeva druščina, ki se je hitro strnila okrog svojega dolgoletnega in samo za kratek čas malo odrinjenega idola, zdaj ne prizna več, da so tehničnemu premieru Mariu Montiju prejšnji teden v parlamentu pokazali hrbet pravzaprav zato, ker je hotel uvesti dekret o omejitvi pravice do kandidiranja na prihodnjih volitvah in s tem škodovati Berlusconiju in še nekaterim njegovim pajdašem. Montijev dekret naj bi s kandidatnih seznamov izločil vse, ki so bili spoznani za krive in kaznovane, torej tudi Silvia Berlusconija.
Zmedena levica
Še pred tednom v javnomnenjskih raziskavah zmagovita leva sredina se je te dni znašla v novem preurejanju svojih vrst. Poiskati mora nekoga, ki bi se bil sposoben spopasti z Berlusconijem in boj tudi dobiti. Zmagovalec preliminarnih volitev v Demokratski stranki Pier Luigi Bersani se je znašel v neprijetnem položaju. Vitezovi nasprotniki namreč iščejo najbolj primerno osebnost, morda kar Maria Montija z evropsko podporo. Celo evropska Ljudska stranka je obsodila Berlusconijev prevrat.
Analitiki v Rimu menijo, da bo prihodnjih nekaj dni, do božičnih praznikov, ko bodo v palačah za nekaj tednov zaprli vrata, odločilnih. Tudi neusmiljenih in grobih udarcev ne bo manjkalo.
