Kakšne možnosti ima hyperloop

Elon Musk predstavil svojo vizijo potovanja v prihodnosti.

Objavljeno
13. avgust 2013 19.18
Ju. K., zunanja politika
Ju. K., zunanja politika
Najnovejši projekt priznanega ameriškega poslovneža in inovatorja se marsikomu zdi kot popolna znanstvena fantastika. Toda hyperloop, ki bi pomenil povsem novo obliko transporta, bi menda lahko z malo truda in pomoči že v nekaj letih postal realnost.

Elon Musk uživa v tehnoloških izzivih. Soustanovitelj internetnega plačilnega sistema paypal in avtomobilskega podjetja Tesla Motors se je v zadnjih letih izkazal za enega najprodornejših in inovativnih prebivalcev Silicijeve doline. Njegova najnovejša zamisel o gradnji revolucionarnega transportnega sistema, ki bi povezal Los Angeles in San Francisco, je ta teden vzbudila precejšnjo pozornost ameriške strokovne in laične javnosti. Musk je v ponedeljek na spletni strani svoje komercialne vesoljske družbe SpaceX objavil skice in podroben opis projekta, ki po njegovem trenutno edini realno omogoča izjemno hitro potovanje med dvema točkama na zemeljski obli.

Nova dimenzija stare tehnologije

Predlog, ki temelji na pošiljanju aluminijastih kapsul po ceveh, po Muskovih trditvah zagotavlja hitrejši, varnejši, cenejši in učinkovitejši transport kakor obstoječi načrt gradnje hitre železnice, za katero se zavzema kalifornijska oblast. Več kot 600 kilometrov razdalje, ki loči Los Angeles od San Francisca, bi lahko v hyperloopu, ki bi ga poganjala izključno sončna energija, premostili že v pol ure. Kapsule, ki bi s pomočjo magnetov tako rekoč lebdele v zraku, bi prenašale potnike in osebna vozila. Magnetno lebdenje je po besedah Marka Thompsona, profesorja na politehnični univerzi v Worchestru, razmeroma stara tehnologija, ki pa s hyperloopom dobiva novo razsežnost. Kar zadeva znanost, ki podpira idejo, bo najverjetneje delovala, pojasnjuje Thompson. »Hudič pa je v podrobnostih – testiranju, varnosti, delovanju magnetov, vibracijah in vseh drugih inženirskih vprašanjih.«

Potniki bi po Muskovi oceni lahko med mestoma potovali že za pičlih dvajset dolarjev. Ves projekt bi stal šest milijard dolarjev oziroma desetino predvidene cene gradnje hitre železnice, ki ne bo končana pred letom 2029. Kako je Musk prišel do tako nizke cene, ni znano. Strokovnjaki močno dvomijo, da je realna. Kljub temu si nihče ne upa staviti proti 42-letnemu Američanu južnoafriškega rodu. Musk pravi, da resno razmišlja o gradnji prototipa, vendar ga zadržuje predvsem kronično pomanjkanje prostega časa. Vseeno verjame, da bi lahko demonstracijski model ambicioznega sistema zagnali že v dveh letih.