Tiskane izdaje
»Strmoglavljenje boeinga 777 je bilo črni dan za rusko zunanjo politiko,« je dejal predsednik moskovskega Inštituta za strateška preučevanja Aleksander Konovalov. Po mnenju politologa Andreja Piontkovskega se po tej tragediji niso še bolj poslabšali le ruski odnosi z Zahodom, temveč z vsem svetom. »Spet smo postali sovražniki Zahoda,« je izjavil nekdanji ruski finančni minister Aleksej Kudrin.
Sergej Karaganov, znani ruski politolog, ki vodi katedro za svetovno ekonomijo in politiko pri moskovski ekonomski fakulteti, je pred dnevi za spletišče Rusija onstran medijskih naslovov izjavil, da je prihodnost ruskih mednarodnih odnosov odvisna od izsledkov mednarodne preiskave o katastrofi malezijskega letala, v katerem je nad ukrajinskimi bojišči umrlo 298 ljudi. Toda po besedah Piontkovskega je mednarodna skupnost zahvaljujoč špekulacijam v medijih prepričana, da je Rusija najmanj posredno kriva za nesrečo.
Položaj se je po katastrofi povsem spremenil, zato bo zdaj tudi Evropa, čeprav v nasprotju s svojimi gospodarskim interesi, bolj pripravljena slediti ameriškim pozivom k ostrejšim kaznim za Rusijo, kar po vrsti ugotavljajo ruski politični analitiki. »Ne glede na to, ali je to do Rusije pošteno ali ne,« je dodal Konovalov. Zato bi vsaj večini evropskih držav, ki jim sledenje ameriškemu zgledu ni v gospodarskem interesu, koristilo, če bi usoda malezijskega boeinga ostala skrivnost, je prepričan Sergej Mihejev, ki vodi Center za proučevanje političnih trendov.
ZDA in Evropa nista ves svet
Ruske oblasti trdijo, da ne čutijo skoraj nobenih učinkov mednarodnih sankcij. Minister za trgovino Denis Manturov je pred dnevi izjavil, da svet ni več tak kot v časih Sovjetske zveze. »Kakšne sankcije? Če se en trg zapre, se odpre drug,« je bil optimističen Manturov. Tudi politolog Mihejev pravi, da »moramo priti do spoznanja, da Amerika in Evropa nista ves svet«. Toda nekdanji ruski finančni minister Aleksej Kudrin je pred dnevi opozoril, da je zaradi sankcij Rusija že izgubila en odstotek BDP, ta pa da se bo skupaj s plačami in ostalimi prihodki v naslednjih letih še zmanjševal.
Tudi Karaganov priznava, da so mednarodne kazni že imele učinek, hkrati pa opozarja na njihove širše posledice. »Rušijo temelje, na katerih stojijo mednarodne ekonomske povezave,« je prepričan ruski politolog. Po njegovih besedah je Zahod uporabil staro »orožje«, sistem koncentrirane finančno-monetarne moči, ki spominja na povojni sporazum iz Bretton Woodsa; ta je nevaren tudi zanje.
Ruske oblasti se do sankcij obnašajo, kakor da se jih ne tičejo, je pred dnevi izjavil Aleksej Muhin, ki vodi Center za politične informacije. »Se bomo že spoprijeli s tistim, kar nas bo doletelo, in nekako našli pot iz nevihte. Rusi smo fatalisti,« je povedal za ameriški spletni časnik Christian Science Monitor.
Toda dogajanje v Ukrajini in informacijska vojna, ki ga spremlja, ne vplivata le na podobo Rusije v svetu, spreminja se tudi razpoloženje med Rusi, ugotavlja politolog Georgij Bovt. Pred dnevi je za časnik Moscow Times, ki izhaja v angleškem jeziku, napisal komentar Rusi bodo podpirali Putina ne glede na posledice, v katerem ugotavlja: bolj ko se ukrajinska kriza sprevrača v pravo vojno, bolj narašča priljubljenost ruskega predsednika.
»Dejansko je po 14 letih na oblasti Putin bolj priljubljen kot kadarkoli, kar je edinstven fenomen v moderni politiki,« je zapisal Bovt. Po raziskavi, ki jo je prejšnji teden objavil Gallup, se zdaj kar 83 odstotkov Rusov strinja s tem, kako Putin vodi državo; kar je skoraj tretjina več kot pred letom. V nasprotju z Zahodom, ki obsoja Moskvo zaradi nesprejemljive imperialistične in ekspanzionistične politike, 73 odstotkov ruskih državljanov meni, da je njihova država na pravi poti, 78 odstotkov pa jih je prepričanih, da je za takšno pot tudi vojaško povsem pripravljena.
Bovt je spomnil, da je med prvo vojno proti Iraku tudi ameriškega predsednika Georgea Busha starejšega podpiralo 80 odstotkov Američanov, pa je potem vseeno izgubil na volitvah. A Rusija ni Amerika, se je že pred več kot 15 leti glasil naslov knjige publicista Andreja Parševa, ki se je že takrat zavzemal za večjo gospodarsko samostojnost, neodvisnost in samozadostnost Rusije. Bovt navaja primer Irana, ko trdi, da tudi ostrejše sankcije ne bodo zmanjšale Putinove priljubljenosti. Prej nasprotno. »Glede na bogato rusko totalitarno tradicijo lahko sankcije celo uporabijo kot mobilizacijo ljudi proti tuji grožnji,« ugotavlja analitik.
Krepitev konflikta
Zato je po Bovtovem mnenju zahodna strategija napačna. »Bolj ko se bo večal pritisk mednarodne skupnosti, bolj se bo krepilo protizahodno razpoloženje in hitreje bo rasla Putinova priljubljenost,« je prepričan komentator. Po njegovih besedah se utegne med Rusi sovražnost do ZDA in Zahoda tako povečati, da bo nekdanja Sovjetska zveza videti kot stari dobri prijatelj Zahoda.
»Zahod mora nujno najti kompromis glede ukrajinskega vprašanja, v katerem bo upošteval, da ne more potisniti ob stran Rusije in njenih interesov. Želja, da bi zadali ponižujoč poraz Moskvi, bo zgolj okrepila konflikt«, je Bovt zaključil komentar v ruskem dnevniku, ki ne velja za prorežimsko trobilo.
