Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Kakšno škodo bi povzročila grška vrnitev k drahmi?

Strokovnjaki iz Ifo pravijo, da bi evrske in druge države utrpele do 307,8 milijarde evrov škode.

sob, 28.07.2012, 15:14

Atene - Špekulacije, da Grčiji ne bo uspelo ostati nad vodo in da se bo vrnila k drahmi, se stopnjujejo. Če bo močno zadolžena država bankrotirala in opustila evro, bodo evrske in druge države utrpele do 307,8 milijarde evrov, če bo zgolj insolventna, pa do 331 milijard evrov izgube. Najbolj bi bili prizadeti Nemčija in Francija, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Izračunane izgube med drugim vključujejo vsoto sredstev, ki so jih države prispevale v oba svežnja finančne pomoči Atenam, nakupe grških državnih obveznic ter različna jamstva. Ne upoštevajo pa odpisa grškega dolga s strani zasebnih upnikov, predvsem bank in zavarovalnic, je ta teden objavil inštitut za ekonomske raziskave Ifo iz Münchna.

Izračuni so slaba novica zlasti za največji gospodarstvi evropske monetarne unije. Nemčija bo v primeru grškega bankrota in opustitve evra utrpela do 82,2 milijarde, Francija pa do do 61,7 milijarde evrov izgub, če bo Grčija zgolj insolventna, pa bo Berlin zabeležil do 88,7 milijarde, Pariz pa do 66,6 milijarde evrov izgub.

V okviru prvega programa finančne pomoči, potrjenega maja 2010, so evrske države Atenam posodile 52,9 milijarde evrov, od tega Nemčija 15,2 milijarde, Francija pa 11,4 milijarde evrov. Mednarodni denarni sklad (IMF) je v tem programu sodeloval z 20,1 milijarde evri. Od tega je Nemčija prispevala 1,2 milijarde, Francija pa 900 milijonov evrov, piše Slovenska tiskovna agencija.

Drugi program pomoči, dogovorjen februarja letos, je s strani začasnega sklada za zaščito evra (EFSF) težak 73,9 milijarde evrov. Nemški del znaša 21,5 milijarde, francoski pa 16,1 milijarde evrov. IMF v okviru drugega programa Atenam pomaga z 1,6 milijarde evrov. Tako nemški kot francoski delež sta vredna po 100 milijonov evrov.

Države imajo trenutno v lasti za 45 milijard evrov grških državnih obveznic, od tega Nemčija za 12,4 milijarde, Francija pa za 9,3 milijarde evrov.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se