Tiskane izdaje
Karadžić je v predložitvi svoje zahteve po ponovitvi sojenja zapisal, da je »vnovičen začetek procesa, ki bi ga izvedli pravilno, edini način, da bi bilo sojenje pošteno«. Tožilstvo je namreč obtožil, da mu je dostop do dokazov, ki bi govorili v njegov prid, med njimi veš sto tisoč strani dokumentov, omogočilo šele potem, ko se je sojenje že začelo. S tem so ga po njegovem prepričanju oškodovali, saj je bil upravičen do tega, da bi primer tožilstva poznal že od začetka.
Sedeminšestdesetletnega Karadžića obtožnica haaškega sodišča v desetih točkah − sodišče je konec junija ovrglo eno točko obtožnice − bremeni genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti zaradi njegove vloge med vojno, ki je v Bosni in Hercegovini divjala med letoma 1992 in 1995 in zaradi katere je umrlo okoli 100.000 ljudi, več kot 2,2 milijona pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Še posebej močno ga bremenijo zaradi njegove domnevne vloge v pokolu okoli 8000 muslimanskih dečkov in moških iz Srebrenice.
Karadžića so julija 2008, 13 let potem, ko ga je haaško sodišče obtožilo zaradi njegove vloge v vojni, aretirali na avtobusu v Beogradu, kjer se je skrival pod krinko alternativnega zdravilca Dragana Dabića. Sojenje se je začelo oktobra 2009, tožilstvo pa je svoje dokaze začelo predstavljati 13. aprila 2010. Sojenje so vmes večkrat preložili, a naposled je tožilstvo na začetku maja končalo s predstavitvijo dokazov. Obramba bo predvidoma na vrsti 16. oktobra, ko se bo sojenje nadaljevalo.
