Tiskane izdaje
Bruselj - Čas se sicer izteka, toda finančni ministri EU so še vedno optimistični, češ da bo pred evropskimi volitvami projekt bančne unije, ki velja za skoraj revolucionarni premik v Uniji, gotovo pod streho.
Ko so v ponedeljek popoldne prihajali na zasedanje evrske skupine v bruseljski palači Justus Lipsius so drug za drugim napovedovali, da večjih težav v prihodnjih tednih ne pričakujejo. »Kmalu se bodo vsi ukvarjali z volilno kampanjo. Grško predsedstvo EU mora dobiti nov mandat za pogajanja z evropskim parlamentom,« je pojasnil irski finančni minister Michael Noonan. Priprave mandata za pogajanja, ki se bodo začela jutri, se bodo nadaljevala še danes, ko se bodo sestali še finančni ministri celotne EU (Ecofin). Pričakovati je dolgo in zapleteno zasedanje.
Evropski parlamentarci pred volitvami kažejo mišice in nočejo privoliti v rešitev, kakršno so pred volitvami zakoličili finančni ministri članic. V njihovih očeh je načrtovani enotni mehanizem za reševanje banke (SRM) nesprejemljiv. »Ne moremo odobriti rešitve, s katero bo ustvarjen mehanizem, ki ne ustreza svojemu namenu,« so parlamentarci zapisali prejšnji teden. Zanje je nesprejemljivo, da bodo pri odločanju, katera banka bo morala v sanacijo (ali v zaprtje), na koncu imele vajeti v rokah članice. Tako da bi se v odločanje skozi stranska vrata vrnila politika.
Namesto tega zahtevajo glavno vlogo ECB. S preveč zapletenim odločanjem, v katerem bi poleg članic sodelovali nacionalni nadzorniki, evropska komisija in ECB, bi po njihovem mnenju onemogočili učinkovito delovanje bančne unije. Posledica tega bi bila: pri reševanju bank bodo tveganjem spet izpostavljeni davkoplačevalci. Sam cilj bančne unije, od enotnega nadzora bank pri ECB do skupnega sistema odločanja o njihovem reševanju, je: prekinitev povezave med bankami in proračuni držav, iz katerih je bilo za reševanje banke med krizo namenjenih na stotine milijard evrov.
Posebno boleče za parlamentarce je, da članice hočejo drugi ključni del bančne unije, enotni sklad za reševanje bank, ustanoviti z medvladno pogodbo. To pomeni, da bi bil evropski parlament izločen iz soodločanja o njegovi ustanovitvi in pravilih. »Parlament mora razumeti, da članice hočejo imeti del rešitve v sporazumu med vladami, denimo vprašanja, povezana s polnjenjem in uporabo sklada,« je pojasnil prvi človek evrske skupine in nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem.
V zvezi s skladom bi parlamentarci kvečjemu lahko dosegli, da se bo napolnil hitreje od doslej predvidenega. Po rešitvi, ki je na mizi, bi se polnil deset let, vanj bi morale banke vplačati 0,8 odstotka vrednosti zavarovanih vlog. V desetih letih bi se v skladu zbralo okoli 55 milijard evrov. Eno od težjih vprašanj, povezanih z delovanjem sklada, je, da bodo, predvsem na željo Nemčije, v njem oblikovani nacionalni oddelki, ki se bodo postopno, v desetih letih, združili. Ti oddelki bodo najprej predvideni za reševanje bank znotraj, ki delujejo v članici.
Če na oddelku ne bo dovolj denarja za rešitev banke, ga država ne bo mogla dobiti iz drugih oddelkov drugih članic. Zato ga bo morala priskrbeti vlada, denimo z zadolževanjem na trgu ali pri kriznem skladu ESM. Šele z združevanjem oddelkov, bo odgovornost za reševanje kriznih bank postala bolj skupna. Skratka, vprašanja so še vedno kočljiva in glede njih sta obe strani še vsaka na svoji strani brega. Eden od glavnih razlogov za optimizem v zvezi s kovanjem kompromisa je, da si nihče ne more privoščiti, da bi projekt propadel.
S koncem recesije, izhodom dveh držav (Španije in Irske) iz rešilnih programov, zniževanjem zahtevanih donosov na finančnih trgih, ustavitvijo rasti dolgov in stabilizacijo javnofinančnih primanjkljajev se sicer zdi, kot da se območje evra rešuje iz krize, toda velika uganka je, kaj bodo letos pokazali stresni testi velikih evrskih bank. Če bi bile odkrite velike kapitalske luknje, bi bilo zatišja v krizi lahko konec čez noč. Zato glede bančne unije kot ključnega koraka k stabilizaciji finančnega sektorja v prihodnjih mesecih ne bi več smelo biti negotovosti.
Bruseljski pritisk na Moskvo
Evropska komisija začenja priprave na ukrepe proti Rusiji, če Moskva ne bo začela pogovorov z Ukrajino ali če pogovori ne bodo uspešni. Vrh EU je v četrtek postavil rok: pogovori se morajo začeti v nekaj dneh. Naslednji predvideni ukrepi proti Moskvi so: prepoved potovanj, zamrznitev računov in preklic vrha EU-Rusije. Če bi Rusija še prilivala olja na ogenj, so predvideni še širši gospodarski ukrepi. Po pojasnilih komisije so pogovori z Moskvo ustavljeni na politični ravni, na tehnični ravni naj bi se nadaljevali. Nova razsežnost pritiska Zahoda na Rusijo je odločitev Nata, da nad Poljsko in Romunijo pošlje izvidniška letala Awacs, ki bodo spremljala dogajanje v Ukrajini.
